Zero Waste vodi družbo v spremembo življenjskega stila in navad ter k posnemanju trajnostnih naravnih ciklov, kjer so vsi odpadni materiali surovina za nekoga drugega.
Ravnanje z odpadki ima velik potencial na področju zniževanja porabe energije. V življenjskem ciklu izdelkov se je največ porabi pri pridobivanju surovin, izdelavi in v času uporabe. Preprečevanje nastajanja odpadkov, ponovna uporaba, reciklaža in kompostiranje ter oblikovanje izdelkov in ekoinovacije, ki jih omogočajo, zato pomembno zmanjšujejo emisije toplogrednih plinov.
Ker se zavzema za oblikovanje in upravljanje izdelkov in procesov na način, da se zmanjša volumen in toksičnost odpadnih materialov ter ohranja ali predela vse vire brez sežiganja ali odlaganja, je program Zero Waste Slovenija ena od dobrih praks, ki jih je Umanotera predstavila v okviru projekta Slovenija znižuje CO2: dobre prakse.
Prepoznavne in učinkovite ukrepe na tem področju po sprejetju odločitve za priključitev gibanju Zero Waste namesto izgradnje ljubljanske sežigalnice odpadkov izvaja javno podjetje Snaga. Kot dobra praksa je predstavljeno zaradi celovitega pristopa in doslednosti – k spremembi življenjskega sloga in vsakodnevnih navad ne nagovarja samo svojih strank, ampak jih polno udejanja pri svojem lastnem delovanju. Iz pobiralca smeti se spreminja v vodilno podjetje v južnem delu EU na področju gospodarjenja z odpadki in v motor razvoja alternativnega, družbeno odgovornega gospodarstva in družbe.
V Osrednjeslovenski regiji se je v letu 2014 zgodil preobrat na področju načrtovanja infrastrukture za ravnanje z odpadki. Sprejeta je bila odločitev, da se v Ljubljani ne bo gradilo objekta za energetsko izrabo odpadkov. Več kot 100 milijonsko trdo investicijo v sežigalnico komunalnih odpadkov so skladno z načeli gibanja Zero Waste, ki so se mu kot prve v Sloveniji priključile občine Vrhnika, Borovnica in Log Dragomer ter Mestna občina Ljubljana, nadomestili »mehki« ukrepi za izobraževanje in spodbujanje sodelovanja skupnosti. Zabojniki nam sporočajo, da niso lačni odpadne hrane, Oto Pestner z zimzeleno popevko Letiva stran poziva k ponovni uporabi stvari, zbiranje odpadnega materiala prinaša Čisto veselje, saj se spreminja v donacije za projekt Botrstvo.
Mreža Zero Waste Europe združuje 19 nacionalnih organizacij ter preko 300 lokalnih skupnosti iz različnih držav članic EU in jih spodbuja, da razmislijo o svojem odnosu do virov. Programu Zero Waste Slovenija, ki ga kot slovenska nacionalna organizacija koordinira Društvo Ekologi brez meja, se je pridružilo že 6 slovenskih občin, ki so sprejele Zero Waste načrte in si v njih zastavile prostovoljne dolgoročne cilje na področju preprečevanja nastajanja, ločenega zbiranja, recikliranja in kompostiranja svojih komunalnih odpadkov. Nacionalni Zero Waste mreži se lahko pridruži vsaka občina, ne glede na to, kako visoke deleže ločenega zbiranja trenutno dosega. Pomembno pa je, da si z zavezo zastavi dolgoročne merljive cilje ter da njihovo doseganje nenehno spremlja preko treh kazalnikov: zniževanje količin nastalih odpadkov, naraščanje deleža ločeno zbranih frakcij in zniževanje količin mešanih ostankov. To, da si občine cilje postavijo, močno pripomore k njihovemu doseganju.
Za uspeh Zero Waste načrta je bistveno izobraževanje in sodelovanje skupnosti. Uspešnost nagovarjanja občanov k spremembi življenjskega stila pa je odvisna od verodostojnosti tistega, ki jih k spremembam nagovarja. Zato javno podjetje Snaga zmanjšuje okoljski odtis svojega delovanja: njihovi novi objekti so zasnovani po načelih trajnostne gradnje, za pranje tovornih vozil uporabljajo deževnico, nad parkiriščem tovornih vozil imajo sončno elektrarno, k njihovi energetski samozadostnosti prispeva tudi plinska elektrarna na deponijski plin, iz odpadne lahke frakcije mešanih komunalnih odpadkov pridobivajo sekundarno gorivo, iz bioloških odpadkov nastaja kompost za urejanje odlagališča. Uvajajo tudi smetarska vozila na plin, z optimizacijo poti smetarskih tovornjakov so dosegli dodatno zmanjšanje porabe goriva za 20 %.
Odločitev proti sežigalnici in za Zero Waste iz leta 2014 je že prinesla nekaj vidnih rezultatov:
Občanom Mestne občine Ljubljana in devetih primestnih občin, v katerih Snaga zbira odpadke, so v začetku leta 2016 že drugič vrnili del v preteklem letu plačanih prispevkov, saj so bili stroški ravnanja z odpadki zaradi boljšega ločevanja manjši od predvidenega. Z odločitvijo za Zero Waste so se izognili sežiganju, ki je najdražji način ravnanja z odpadki, in namesto drage investicije koristi usmerili k lokalni skupnosti.
Odločitev za Zero Waste in krepitev prvih treh prioritet na področju ravnanja z odpadki - preprečevanja, ponovne uporabe in recikliranja - prinaša zelena delovna mesta v zbirnih centrih, centru ponovne uporabe in centru za ravnanje z odpadki ter potrjuje statistiko, da se neprimerno več delovnih mest ustvari s preprečevanjem in predelavo kot s sežigom odpadkov.
Z nagovarjanjem uporabnikov k premišljenemu nakupovanju proizvodov in ponovni uporabi Snaga na videz spodkopava lasten posel, saj se količine odpadkov zmanjšujejo. Vendar pa jih ta pristop navaja k inovativnosti in diverzifikaciji dejavnosti, ki je boljše izhodišče za dolgoročno uspešnost podjetja.
Center ponovne uporabe, ki je socialno podjetje, ter napovedano alternativno nakupovalno središče v centru Ljubljane, ki naj bi delovalo kot zadruga, in kjer bo moč kupiti izdelke brez embalaže, iz lokalne pridelave in sistema pravične trgovine ter si stvari izposoditi ali zamenjati, predstavljajo zametke novega, družbeno odgovornejšega gospodarstva in družbe, kjer so delovna mesta tudi za ljudi iz ranljivih skupin, ki ohranjajo tradicionalna znanja in krepijo skupnost.
Dobra praksa se širi na državno raven – v okviru Zbornice komunalnega gospodarstva je vzniknila pobuda Skupaj za boljšo družbo, v okviru katere slovenska komunalna podjetja z akcijo Enkratno je stvari uporabljati večkratno spodbujajo preprečevanje nastajanja odpadkov, ponovno uporabo in odgovorno potrošnjo, z akcijo Voda iz pipe pa se zavzemajo za ohranjanje vodnih virov in spodbujanje prebivalcev k pitju vode iz pipe. Tako spodbujajo trajnostno gospodarstvo, odgovorno potrošnjo in ohranjanje naravnih virov – stvari, ki so na papirju prioritete v vseh evropskih državah, v realnosti pa jih je še relativno malo.
V letu 2015 so ločeno zbrani odpadki v Ljubljani predstavljali 65 % vseh komunalnih odpadkov (največ med prestolnicami EU), kar pomeni, da več kot polovica zavrženih stvari v smislu krožnega gospodarstva postane surovina za nove izdelke oziroma se spremeni v kompost.
In nenazadnje: Ljubljana je prva evropska prestolnica na poti do Zero Waste, ravnanje z odpadki pa je bil eden od ključnih adutov za osvojitev naziva Zelena prestolnica Evrope.
Projekt »Slovenija znižuje CO2: dobre prakse«, ki ga izvaja Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, iz sredstev Sklada za podnebne spremembe financira Ministrstvo za okolje in prostor.
Podrobni opisi dobrih praks in njihovih večplastnih koristi so na voljo v katalogu dobrih praks, objavljenem na spletni strani projekta Slovenija znižuje CO2: dobre prakse.
Zero Waste vodi družbo v spremembo življenjskega stila in navad ter k posnemanju trajnostnih naravnih ciklov, kjer so vsi odpadni materiali surovina za nekoga drugega.
