Nikoli vnaprej ne vem,
kaj se bo znašlo na papirju.
Včasih čakam zaman
in se mi to početje zazdi že brez smisla.
Vse detajle sem že ničkolikokrat pregledala,
vsi obrazi so se že zvrstili…
Samoizpovedi so težke,
včasih neprijetne, celo nepotrebne,
a nikoli do potankosti resnične.
Mnogo načinov je, da se pove to, kar se sme.
Ne zanima me bresti v globine
in iskati vzroke, zakaj sem ljubila.
To čustvo je sveto,
zato naj mu na vrednosti
ne bo nič odvzeto,
če preprosto izjavim,
da bi lahko vzljubila še kamen.
Nikoli vnaprej ne vem,
