Taljenje ledenikov kot posledica segrevanja ozračja zvišuje verjetnost, da bo v Zemlji plavajoča magma izbruhnila na plano.
"Kako negativne posledice ima taljenje ledu za vulkanske aktivnosti, je zelo lahko ponazoriti: predstavljajte si, da z lonca, v katerem vre, odstranite pokrov," je v članku za britansko publikacijo Geophysical Research Letters slikovita Carolina Pagli, geofizičarka z univerze Leeds v Veliki Britaniji.
Paglijeva že 16 let posebej zavzeto preučuje ognjene gore, ki jih pokriva večni led na severni polobli Zemlje. "Pod največjim islandskim ledenikom Vatnajökull leži velik vulkan Grimsvötn, ki bi zaradi talečega se ledu utegnil oživeti," navaja enega od številnih ognjenikov v mirovanju.
Magma tali kamen "Teža ledene in kamnite gmote, oziroma pokrova je bila do sedaj v ravnotežju z magmo, ki iz Zemlje sili navzven," navaja britanska geofizičarka, ki dodaja, da počasi dvigujoča se magma tudi tali kamnito plast, ki ji je na poti, kar le še zvišuje tveganje izbruha vulkanov.
"Od leta 1890 je magma na območju Islandije stopila 1,4 kubičnega kilometra kamna," opozarja Paglijeva in pristavlja, da morebitno vstajenje vulkanov od mrtvih ne ogroža samo Islandije in severne Evropo, ampak tudi Aljasko, Aleute in skrajni jug Južne Amerike.
Skandinavija še bolj raste
Pojemajoči pritisk ledene gmote pa ima še eno relevantno posledico, in sicer za ravnovesje zemeljskih (litosferskih) plošč, tako imenovano izostazijo. Skandinavija se že deset tisoč let, odkar je izgubila ledeni pokrov iz zadnje ledene dobe, počasi dviguje.
Proces se zdaj le še bolj pospešeno nadaljuje, saj se države severne Evrope dvignejo za več centimetrov na leto. Paglijeva je nazadnje omenila, da je nemogoče napovedati, kdaj lahko pričakujemo pojav novih ognjenikov, še posebej zato ne, ker se razvoja dogajanja v Islandiji ne da prenesti na globalno raven.
Taljenje ledenikov kot posledica segrevanja ozračja zvišuje verjetnost, da bo v Zemlji plavajoča magma izbruhnila na plano.
