Piše: Renata Košir in Nina Slabe v novi Vivi www.viva.si
Zmagajte v igri hormonov Pri nekaterih ženskah obdobje menopavze preide neopazno, druge pa se srečujejo s težavami in simptomi, ki trajajo mesece ali celo leta in vplivajo na kakovost njihovega življenja. Obstajajo številne metode zdravljenja, od spremembe življenjskega sloga do nadomestnega hormonskega zdravljenja (NHZ), ki lajšajo in odpravljajo simptome.
Beseda menopavza, ki pomeni čas od zadnje menstrualne krvavitve, izvira iz stare grščine, v kateri menos pomeni mesec in pausos konec. Menopavza nastopi, ko jajčnika dokončno prenehata delovati, ženska pa preide iz rodnega v nerodno obdobje.
To ni trenuten proces, marveč stanje, ki se začne že več let pred nastopom menopavze. Menopavza je normalen, fiziološki, neizogiben proces staranja in ne bolezen. Za večino žensk je menopavza obdobje sprememb, obdobje, v katerem preidejo v nerodno obdobje, in obdobje, ko se hormoni poigravajo z njihovimi čustvi.
Naravni potek menopavze
Ob rojstvu ima ženska v jajčniku od 1 do 3 milijone jajčnih celic. V času pubertete je jajčnih celic le še približno 400 tisoč, s starostjo, predvsem po štiridesetem letu, pa njihovo število naglo upada. Jajčnik je organ, ki proizvaja ženska hormona estrogen in progesteron; ta hormona sta odgovorna za uravnavanje menstruacijskega ciklusa in ovulacije.
S starostjo jajčne celice v jajčniku prenehajo dozorevati; ko raven hormonov upade, nastopi menopavza. Menopavza nastopi med 41. in 59. letom, pri večini žensk pa okrog 51. leta. Povprečna starost žensk v Sloveniji ob nastopu menopavze znaša 47 let. Menopavza pri hčeri nastopi v približno enaki starosti kot pri mami.
Kirurško povzročena menopavza
Vzrok za nastanek menopavze je tudi kirurška odstranitev maternice in obeh jajčnikov; v tem primeru menopavza nastopi takoj (kirurško povzročena menopavza). Ker gre za nenaden upad koncentracije hormonov, telo nanj ni prilagojeno, simptomi pa so izrazitejši. Enako velja za kemoterapijo. Če je kirurško odstranjena samo maternica, menstrualne krvavitve prenehajo, menopavza pa nastopi po naravni poti.
Drugi vzroki
Pri približno 1 odstotku žensk menopavza nastopi pred štiridesetim letom (prezgodnja menopavza). Vzrok je lahko genetski, posledica avtoimunske bolezni ali pa neznan.
Simptomi in težave
Simptome delimo na zgodnje, kamor prištevamo motnje menstruacijskega ciklusa, navale vročine, nočno znojenje in spremembe razpoloženja. Med pozne simptome štejemo osteoporozo, suhost in občutljivost vagine ter večje tveganja za razvoj srčno-žilnih bolezni.
Ko je menstrualni ciklus nereden, so menstrualne krvavitve daljše ali krajše, močnejše ali šibkejše, bolj ali manj pogoste, pojavijo se vmesne krvavitve, menstrualni krči ali bolečine med spolnim odnosom. Navali vročine so najpogostejša težava v obdobju menopavze in nemalokrat vzrok za obisk ginekologa. Gre za nenaden občutek toplote ali celo vročine, ki se širi v različne dele telesa, najpogosteje proti glavi, obrazu in prsnemu košu.
Pogosto se mu pridružijo znojenje in zardevanje, hitro bitje srca in tesnoba. Naval vročine traja od nekaj sekund do nekaj minut. Pri ženkah, ki so jim kirurško odstranili jajčnika, je verjetnost za nastanek tovrstnih težav večja. Težave so pri večini žensk najizrazitejše v prvih dveh letih po menopavzi in sčasoma izzvenijo. Pri nekaterih posameznicah vročinski navali nastopijo tudi več let pred menopavzo in lahko trajajo celo deset ali dvajset let. Stanje se poslabša v vročem in vlažnem vremenu ter ob uživanju alkohola, kave in začinjenih jedi.
Pri ženskah nastopijo tudi različne čustvene spremembe, kot so tesnoba, razdražljivost, utrujenost in depresija. Pogoste so tudi motnje koncentracije in nespečnost. Vemo, da estrogen vpliva tudi na delovanje možganskih celic. Tovrstne težave se ublažijo po začetku zdravljenja z nadomestno hormonsko terapijo.
Pomembno je, da ženska z depresivno motnjo obišče zdravnika, ki bo ocenil, ali je za depresijo dejansko kriva menopavza, kajti v nasprotnem primeru je treba uvesti zdravljenje z ustreznimi antidepresivi. Čustvene spremembe so pogostejše pri ženskah z nižjim socialno-ekonomskim standardom, če v družini niso deležne razumevanja in podpore ter pri ženskah s predhodno prisotnimi psihičnimi motnjami.
Estrogen vpliva tudi na sluznice, ki obdajajo nožnico, sečni mehur, sečevoda in sečnico. Po menopavzi se ti organi skrčijo, sluznica pa oslabi. Zaradi sprememb v sečnem mehurju in sečnici se pojavi stresnaurinska inkontinenca (uhajanje urina pri kašljanju, kihanju, skakanju, napenjanju … ), nočno uriniranje, pogostejše uriniranje in ponavljajoča se vnetja spodnjih sečil. Nožnica postane suha in občutljiva, pojavijo se bolečine med spolnim odnosom.
Raziskave opisujejo, da ima suho nožnico polovica žensk po 60. letu. Normalno v nožnici vlada kislo okolje (pH od 3,5 do 4,5), v njej pa so prisotni tudi laktobacili. Ko raven estrogena upade, nožnica izgubi kislost, pH je večji od 5, in v njej se naselijo škodljive bakterije, kot so stafilokoki in streptokoki. Fiziološki, belkast izcedek postane zelenkast in smrdeč.
Pomanjkanje estrogenov je tudi glavni razlog za pomenopavzalno osteoporozo. Poleg nižje ravni estrogenov so dejavniki tveganja za razvoj pomenopavzalne osteoporoze še sedeče delo, krhka konstitucija, zgodnja menopavza in nekatera zdravila. Ženska lahko sama preprečuje nastanek osteoporoze s tem, da vsak dan zaužije dovolj kalcija in se redno giblje. Priporočljiva je predvsem hoja.
Nižja raven estrogena poviša tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni, in sicer zaradi ateroskleroze koronarnih žil. Koronarna bolezen srca je glavni vzrok smrti pri ženskah. Dejavniki tveganja za razvoj srčno žilnih bolezni so kajenje, povišana raven holesterola v krvi (predvsem povišana raven trigliceridov in znižana raven HDL-holesterola), povišan krvni tlak, pridružena sladkorna bolezen in čezmerna telesna teža.
Nevarna je predvsem debelost moškega tipa, pri kateri se maščoba nabira predvsem v predelu trebuha in je značilna za pomenopavzalne ženske. Na dejavnike tveganja lahko ženske vplivajo same, in sicer z zdravim življenjskim slogom, primerno prehrano, opustitvijo kajenja in redno telesno dejavnostjo. Smiselno je, da te dejavnike tveganje začnemo odstranjevati že pred nastopom menopavze.
Diagnoza
V večini primerov lahko diagnozo menopavze postavimo že na osnovi simptomov in znakov. V posameznih primerih, ko sumimo na prezgodnjo menopavzo ali pa so pri ženski prisotne neznačilne težave, preverimo koncentracijo estrogena, folikel stimulirajočega hormona (FSH) in lutenizirajočega hormona (LH) v krvi.
Če je koncentracija FSH in LH povišana, koncentracija estrogena pa znižana, lahko potrdimo nastop menopavze. Smiselno je preveriti tudi koncentracijo ščitničnih hormonov v krvi, kajti zmanjšano delovanje ščitnice lahko povzroči podobne težave, kot so značilne za menopavzo.
Hormonsko nadomestno zdravljenje …
… je namenjeno ženskam v menopavzi in pomenopavzalnem obdobju. Osnova hormonskega nadomestnega zdravljenja (HNZ) je dodajanje estrogena in progesterona oziroma sintetične oblike, imenovane progestin. S tem nadomestimo hormona, ki sta jih jajčnika prenehala proizvajati. Za večino težav in simptomov, povezanih z menopavzo, je kriv padec koncentracije estrogena.
Toda ker je pri ženskah, ki imajo maternico, estrogen povezan z večjo verjetnostjo razvoja raka maternice, ga nadomeščamo skupaj s progesteroni. Pri ženskah z odstranjeno maternico lahko nadomeščamo samo estrogen, brez progesterona. HNZ predpisujemo v obliki tablet, ki jih ženska zaužije, v obliki injekcij v mišico ali v obliki obližev, ki delujejo skozi kožo.
V obliki vaginalete ali kreme lahko estrogen vnesemo neposredno v nožnico, s čimer pozdravimo poškodovano sluznico in odpravimo težave. Drugje po svetu so na voljo tudi estrogenski obročki, ki jih zdravnik vstavi okrog materničnega vratu in nato tri mesece sproščajo estrogen.
Da odstranimo težave, kot so vročinski navali in nočno znojenje, je običajno potrebno nekajletno zdravljenje. Če z NHZ preprečujemo osteoporozo in srčno-žilno bolezen, je potrebno dolgotrajnejše zdravljenje. Znano je, da je NHT najučinkovitejše zdravljenje že razvite oblike osteoporoze.
Kot vsako zdravljenje ima tudi NHZ neželene stranke učinke. Mednje spadajo nožnična krvavitev, občutljive in povečane dojke, slabost, glavobol in sprememba razpoloženja. Neželeni učinki so odvisni tudi od načina aplikacije hormonov. Pri uporabi obliža lahko nastopita rdečina in draženje na mestu obliža.
Nekajletna uporaba NHZ za odstranjevanje in lajšanje menopavznih težav ni sporna in je nenevarna. Pri več kot desetletnem zdravljenju pa se poveča verjetnost za nastanek raka dojk. Raziskave so pokazale, da pri ženskah, ki se zdravijo z NHZ, pogosteje pride do venske tromboze in pljučne embolije, zato NHZ odsvetujemo ženskam s prebolelo in akutno obliko venske tromboze in s pojavljanjem tromboze v družini.
Samopomoč
Številni simptomi in težave so začasne in jih lahko ženske same odpravijo ali vsaj omilijo. Vročinske navale pogosto sproži alkohol, začinjena hrana ali vlažen zrak, zato se je smiselno izogibati tem dejavnikom tveganja. Uporaba lubrikantov in redni spolni odnosi ohranjajo nožnico vlažno in omilijo nelagodje in občutljivost.
Sprostitvene tehnike in izogibanje kofeinu v večernih urah omogoči boljši spanec in prežene nespečnost. Krepitev medeničnih mišic ob pomoči Keglovih vaj zmanjša verjetnost nastanka urinske inkontinence. Uravnotežena prehrana, ki vsebuje raznoliko sadje in zelenjavo ter omejuje vnos maščob in sladkorja, ter jemanje 1200 do 1500 mg kalcija in 800 IE (internacionalnih enot) vitamina D na dan uspešno preprečujeta osteoporozo in koronarno bolezen.
Kajenje je dejavnik tveganja za razvoj srčno-žilnih bolezni, osteoporoze, raka in številnih drugih bolezni. Ni treba posebej poudarjati, da je opustitev kajenja ključnega pomena. Telesna vadba ohranja telo in duha mladega.
Renata Košir in Nina Slabe
Perimenopavza: obdobje, ko se pojavijo menopavzne težave, mestrualna krvavitev je neredna, vendar prisotna. Jajčnika se skrčita, koncentracija estrogena in progesterona niha. To obdobje lahko traja od pet do deset let. V tem času ženska še vedno lahko zanosi, vendar je to le malo verjetno.
Pomenopavza: ko je od zadnje menstrualne krvavitve minilo dvanajst mesecev, govorimo o menopavzi. Jajčnika proizvajata veliko manj estrogena in nič več progesterona, zato se jajčna celica ne more več sprostiti. Leta, ki sledijo, imenujemo pomenopavza. Ženska ne more več zanositi.
Zmagajte v igri hormonov
