Tempo življenja iz dneva v dan postaja hitrejši, ljudem se vedno nekam mudi, časa za sprostitev, druženje, hobije je vedno manj. Nič nenavadnega ni, da v tem vrtincu hitenja pregorimo. Naši telesni, čustveni in vedenjski simptomi se spremenijo.
Postajamo napeti, nenehno smo pod pritiskom in še najmanjša stvar, ki nas ponavadi veseli (sprehod v naravo, klepet s prijateljem/ico, naša najljubša oddaja, nanizanka) se nam zdi obremenjujoča. Takrat nastopi stres in naš organizem se začne odzivati na potencialno škodljive dejavnike oziroma stresorje.
Ti so lahko zunanji, kot sta grmenje in ropot, ali notranji, kot je žalost zaradi izgube bližnje osebe, zaskrbljenost zaradi spora s partnerjem, finančnih težav. Ne glede na to, da so stresorji različni, se naš organizem nanje vedno odzove z alarmno reakcijo, imenovano »boj in beg«.
Pri reakciji gre za to, da naši možgani ob zaznavanju nevarnosti spodbudijo nadledvični žlezi, da povečata izločanje hormonov. Ti pa sprožijo vrsto sprememb, s katerimi naše telo pripravijo na »boj in beg« pred nevarnostmi.
Telesne spremembe: pospešeno dihamo in srce nam bije hitreje, krvni tlak je zvišan, močneje se potimo, mučijo nas glavoboli in nespečnost, imamo drisko ali pa smo zaprti Čustvene spremembe: spremljajo nas jeza, depresija, pesimizem, žalost, panika, apatija, razdražljivost, živčnost, občutki stalne izčrpanosti in manjvrednosti Vedenjske spremembe: pogosteje jokamo ali kričimo, grizemo nohte, pijemo večje količine alkohola in pokadimo več cigaret, apetit in občutek bolečine se nam zmanjšata
Omenjene spremembe so znaki stresa, in da se začetni stres ne bi razvil v kroničnega, ga moramo čim prej in čim učinkoviteje ukrotiti.
Nasveti za ukrotitev stresa:
Poskušajte odstraniti čim več stresorjev. Če so vaš stresor finančne težave, jih seveda ne boste mogli kar odstraniti. Zato začnite pri manjših stvareh, ki se jih lahko znebite. Če vas npr. moti množica ljudi, nakupujte zjutraj, ko so vrste najkrajše. Prav tako odstranite vso kramo, ki se vam je čez leta nabrala na podstrešju.
Razgibavajte svoje telo in se zdravo prehranjujte. Ljudje, ki redno telovadijo in so v dobri telesni kondiciji, za katero je potrebna tudi zdrava prehrana, lažje premagujejo stresne situacije. Tudi s sprostitvenimi tehnikami (joga, meditacija), kjer vso pozornost usmerite v dihanje in pozabite na dvome in skrbi, boste lažje ukrotili stres. Ne pozabite pa, da je smeh najučinkovitejša metoda sproščanja.
Vzemite si čas zase. Izgovori, da nimate časa, so nepotrebni! Čas imate vedno, le vzeti si ga morate. Pa čeprav leza nekajminutno masažo, toplo kopel ali dobro knjigo.
Pogovarjajte se. Čeprav vam v takih trenutkih ni do pogovora, skušajte svoje težave zaupati partnerju/ici, prijatelju/ici, sorodnikom. Vzdržujte socialne vezi.
Delajte le eno stvar na enkrat. Ko npr. vozite sobno kolo, zraven ne poslušajte radija in ne glejte televizije. Svoje pozornosti ne usmerjajte na različne stvari, saj vas bo to le zmedlo in stres se bo še povečal.
Omejite količino zaužite kave in alkohola. Zaradi prevelike količine zaužite kave in alkohola lahko postanete še bolj živčni poleg tega pa boste težje za/spali.
Ker je ritem življenja tako razgiban in tako hiter, da včasih ne vemo niti, kje se nas glava drži, vam bo pri preprečevanju in premagovanju stresa morda pomagal še zadnji nasvet: Ne pozabite, da je včasih dobro, da ne delate nič!
Tempo življenja iz dneva v dan postaja hitrejši, ljudem se vedno nekam mudi, časa za sprostitev, druženje, hobije je vedno manj. Nič nenavadnega ni, da v tem vrtincu hitenja pregorimo. Naši telesni, čustveni in vedenjski simptomi se spremenijo.
