Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Zanimanje-Slovenske-Obcine-Zero-Waste

Veliko zanimanje za Zero Waste v slovenskih občinah torek, 17. februar 2015 @ 22:30 CET Uporabnik: Sonce Potem, ko so se septembra 2014 mreži Zero Waste pridružile prve slovenske občine – med njimi tudi Ljubljana, kot prva evropska prestolnica – se je zelo povečalo zanimanje občin in izvajalcev javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki za ta koncept. Zato smo Ekologi brez meja, kot nacionalna Zero Waste organizacija, pripravili enoten postopek pridruževanja mreži. Podrobno predstavitev postopka in cenik najdete na spletni strani našega programa Zero Waste Slovenija. Postopek se prične z uvodno delavnico, na kateri nacionalna Zero Waste organizacija predstavnikom občine in komunalne službe predstavi načela koncepta, aktualno dogajanje na evropski ravni, dobre prakse in seveda tudi sam postopek. Ko se občina odloči postopek nadaljevati, nacionalni organizaciji pošlje prijavo in prične pripravljati vsebino Zero Waste zaveze. Del vsebine je posnetek stanja, ki občini in izvajalcu javne komunalne službe poda objektivno sliko na področju ravnanja z odpadki na njenem območju. Na osnovi posnetka stanja si zatem zastavi merljive cilje in ukrepe za naslednjih 10 – 15 let. Ukrepi so usmerjeni v zgornje ravni hierarhije ravnanja z odpadki: preprečevanje nastajanja, ponovna uporaba ter recikliranje in kompostiranje. S tem vedno večje deleže komunalnih odpadkov preusmerja stran od odlagališč in sežiga ali sosežiga. Vzporedno z ukrepi občina oblikuje še Zero Waste odbor, katerega naloga je spremljanje izvajanja zaveze ter predlaganje rešitev, če izvajanje ukrepov naleti na ovire. Pripravili smo predlogo zaveze, ki jo zainteresiranim pošljemo na njihovo željo. Informiranje in sodelovanje prebivalcev je predpogoj za uspešno izvajanje ukrepov, zato občina zavezo predstavi na javni predstavitvi, kjer lahko podajo svoje pripombe in predloge. V naslednjem koraku zavezo odda v postopek sprejemanja na občinskem svetu in jo posreduje nacionalni Zero Waste organizaciji. Ko jo potrdi še evropska mreža, se lahko občina tudi javno deklarira kot občina na poti do Zero Waste. Občina je nato enkrat letno, najkasneje pa do oktobra, zavezana o svojem napredkuporočati nacionalni in evropski Zero Waste organizaciji. V določenih delih postopka je vanj vključena tudi nacionalna Zero Waste organizacija – Ekologi brez meja. Sodelovanje je obvezno na uvodni delavnici, medtem ko je v ostalih korakih to priporočljivo. Prvič smo postopek v celoti izvedli skupaj z občinama Bled in Gorje ter komunalnim podjetjem Infrastruktura Bled, ki sta se mreži skupnosti na poti do družbe brez odpadkov pridružili tik pred novim letom. Tako je sedaj postopek podprt še s praktičnim primerom, s katerim smo dodatno preverili izvedljivost posameznih korakov. Zato se za podporo iskreno zahvaljujemo g. Janezu Resmanu, direktorju podjetja Infrastruktura Bled, in ga. Jožici Peljhan Korošec za konstruktivne predloge ter pomoč pri snovanju postopka in njegovi izvedbi. Pri ravnanju z odpadki na lokalnem nivoju v Sloveniji obstajajo različne situacije. Pogosto izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki pokriva več občin. V vsakem primeru priporočamo, da sepovežejo občine z istim izvajalcem in/ali glede na geografske, upravne ali druge povezovalne točke (npr. večji obseg turizma, urbano ali ruralno območje). Kjer je smiselno, nato postopek izvedejo skupaj. To jim zagotavlja nižje stroške in optimizacijo dela vsem vključenim. Dogovorijo se lahko tudi za skupen Zero Waste odbor, ki je sestavljen iz predstavnikov občin, komunalne službe in nacionalne Zero Waste organizacije. Predstavniki nevladnih organizacij so lahko iz vsake občine, ali pa povezane občine predlagajo eno nevladno organizacijo, ki na področju varstva okolja deluje na regionalnem ali nacionalnem nivoju in ima status delovanja v javnem interesu. Katere prednosti pridruževanje prinaša občinam? Zagotovo je ena največjih prednosti za občine in komunalne službe dostop do znanja, ki so ga Zero Waste skupnosti doma in v Evropi v zadnjem desetletju pridobile na praktičnih primerih. V Evropi ocenjujejo, da stroški ravnanja z odpadki predstavljajo eno višjih postavk lokalnih proračunov. V preteklosti je nastal mit, da več ločenega zbiranja pomeni tudi višje stroške ravnanja z odpadki. Občine, ki Zero Waste koncept izvajajo v praksi dokazujejo, da so v resnici nižji zato, ker se stroški nadaljnje obdelave in odstranjevanja znižujejo hitreje in v večji meri, kot pa naraščajo stroški ločenega zbiranja. S ponovno uporabo in preprečevanjem odpadkov generirajo nova, lokalna delovna mesta – če seveda občina v te programe usmeri del prihranjenih sredstev. Naložbe v predimenzionirano infrastrukturo – kot so centri za ravnanje z odpadki ali sežigalnice – ustvarjajo rigiden sistem, ki se težko prilagaja večjim deležem ločenega zbiranja in recikliranja. Največkrat tako lokalne skupnosti dolgoročno zaklenejo v visoke stroške delovanja infrastrukture. Res pa je, da uspešno izvajanje Zero Waste koncepta od lokalnih skupnosti zahteva večjo angažiranost in spremljanje uspešnosti izvajanja ukrepov. A jim dolgoročno prinaša sistem, ki ga stroškovno in vsebinsko lahko učinkovito prilagajajo novim potrebam in spremembam ciljev. Občine, ki so uspešno zaključile postopek pridruževanja mreži skupnosti brez odpadkov, so objavljene na spletni strani programa Zero Waste Slovenija. Za lažji pregled smo pripravili zemljevid občin, kjer si lahko ogledate, katere so že izrazile zanimanje za pričetek postopka, katere so ga pričele in katere uspešnozaključile. O slednjih lahko najdete tudi osnovne podatke o ravnanju z odpadki ter njihove Zero Waste zaveze. Piše: Erika Oblak Vir: http://ebm.si/o/sl/ Legenda: zeleno = občine na poti do ZW, rumeno = izrazile interes za pridružitev Komentarji (0) www.pozitivke.net





 

Domov
Powered By GeekLog