Tako kot igre razvijajo otroške možgane, tako ljubezenske igrice razvijajo možgane odraslega človeka. Od trenutka, ko spoznamo osebo, ki nam je všeč, se naša mentalna aktivnost poveča. Ko vzpostavita stik in si izmenjata številke, se začnejo vprašanja: Kdaj naj jo pokličem? Kaj, če je prezgodaj? Kaj, če je prepozno? Ali sploh hoče, da jo pokličem?
S takšnimi vprašanji človek požene samoanalizo. Razvija svojo inteligenco, saj si postavlja nešteto nedolžnih vprašanj, na katera je skoraj nemogoče odgovoriti. Vsakič je igra drugačna, a naši možgani so vseeno prisiljeni iskati nove in nove rešitve, poleg tega pa se z vsakim novim poznanstvom naučimo neka nova pravila socialnega življenja.
Telefonski pogovor, ki traja pol ure, je za naše možgane enakega pomena kot pol ure dvigovanja uteži za naše mišice. Če se odločate med tem, ali bi se raje zaljubili ali se naučili novega jezika, učinek je zelo podoben.
Tako kot igre razvijajo otroške možgane, tako ljubezenske igrice razvijajo možgane odraslega človeka. Od trenutka, ko spoznamo osebo, ki nam je všeč, se naša mentalna aktivnost poveča. Ko vzpostavita stik in si izmenjata številke, se začnejo vprašanja: Kdaj naj jo pokličem? Kaj, če je prezgodaj? Kaj, če je prepozno? Ali sploh hoče, da jo pokličem?
