Vlada z dvema ločenima potezama želi zavesti slovensko javnost!
ponedeljek, 2. julij 2012 @ 22:30 CEST
Uporabnik: Sonce
Zakon o graditvi objektov v katerem se v medijih sliši bore malo, bo skupaj z Predlogom novele zakona o kmetijskih zemljiščih, s katero bodo predlagatelji (poslanci vladajoče koalicije brez SLS) z manjšimi odškodninami za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč dokončno odprl vrata umazani industriji na najboljših kmetijskih površinah!
Z to kombinacijo, bo tudi odvzeta možnost nevladnim organizacijam, ki delujejo v javnem iteresu in javnosti odvzeta pravica, ker ustna obravnava ne bo več obvezna v vseh primerih izdaje gradbenega dovoljenja!
SPOROČILO ZA JAVNOST
20. REDNA SEJA VLADE RS
Zakon za enostavnejšo, hitrejšo in cenejšo pot do izvedbe gradbene investicije
Vlada je na današnji seji določila besedilo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o graditvi objektov in ga pošlje v obravnavo in sprejetje Državnemu zboru Republike Slovenije po nujnem zakonodajnem postopku.
Besedilo Zakona uvaja rešitve, katerih posledica bo razbremenitev vseh ravni odločanja v postopkih dovoljevanja gradenj. Uvedba v Zakonu zapisanih rešitev bo pomenila pocenitev in poenostavitev postopkov, odpravljajo se torej administrativne ovire, ki so bile zaznane v praksi.
Posledica uveljavitve Zakona bo tudi sprostitev investicij, kar predstavlja podlago za zagon gospodarstva v določenih panogah. Dolgotrajnost teh postopkov ter preobremenjenost vseh stopenj odločanja za državo namreč predstavlja grožnjo v smislu nastanka težko popravljivih posledic.
Zakon konkretno odpravlja obveznost pridobitve projektnih pogojev – odločitev o tem je prepuščena projektantu. Krajšajo se roki za izdajo soglasij in uveljavlja se načelo, da specialni predpisi teh rokov ne morejo urejati drugače. Ukinja se možnost prekinitve postopka izdaje gradbenega dovoljenja v primeru izdaje soglasja po preteku roka. Določajo se pravila glede sodelovanja stranskih udeležencev v postopku izdaje gradbenega dovoljenja z namenom pospešitve postopkov – ustna obravnava ni več obvezna v vseh primerih izdaje gradbenega dovoljenja, vzpostavlja se fikcija vročitve vabil in odločb, če investitor z lastnikom zemljišča sklene pogodbo, s katero izkazuje pravico graditi, se šteje, da se ti stranski udeleženci strinjajo z gradnjo in se jim gradbeno dovoljenje le vroči.
Spremembe zakona omogočajo gradnjo stavb, ki se samooskrbujejo, kadar se uporabijo energetsko in okoljsko učinkovitejše rešitve ali kadar komunalna oprema ni zgrajena. Z uveljavitvijo jasnejše definicije pojma vzdrževanje objekta se olajša energetska prenova stavb. Uvaja se možnost, da investitor za odgovornega vodjo projekta in odgovornega vodjo revidiranja in odgovornega vodjo gradbišča imenuje osebe, ki jim zaupa in ki izpolnjujejo pogoje za udeleženca pri graditvi. Uvaja se pravilo, da se za enostanovanjsko stavbo, zgrajeno na podlagi gradbenega dovoljenja, izda uporabno dovoljenje samo, če investitor to izrecno zahteva. Črtajo se nekatere določbe zakona, ki so podzakonska materija (glede podrobnejše vsebine projektne dokumentacije in glede izvedbe javnih natečajev). Določbe tega zakona omogočajo legalizacijo nekaterih objektov pod pogoji, ki jih določa ta zakon.
Poenostavitev postopkov in sprostitev omogočanja investicij podlaga tudi za zagon gospodarstva Vlada je na današnji seji določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prostorskem načrtovanju in ga predloži Državnemu zboru RS v obravnavo po nujnem postopku.
Novelacija Zakona bo pomenila poenostavitev postopkov, odpravljajo se torej administrativne ovire, ki so bile opažene v praksi; posledica bo tudi sprostitev omogočanja investicij, kar je podlaga za zagon gospodarstva v nekaterih panogah.
Spremembe in dopolnitve temeljijo predvsem na ugotovitvah, da postopki priprave občinskih prostorskih načrtov, ki jih občine nujno potrebujejo za izvedbo svojih razvojnih projektov in za večja investicijska vlaganja na svojem območju, potekajo prepočasi in zato resno ovirajo hitrejši razvoj občin in s tem tudi razvoj Republike Slovenije. Zato je z novelo ZPNačrt predvidena racionalizacija postopkov priprave ter spreminjanja in dopolnjevanja prostorskih načrtov in z njo povezane posamezne sistemske rešitve, ki bodo občinam pomagale pri pripravi splošnih prostorskih aktov občine, OPN, in umeščanju konkretnih, za občino razvojno pomembnejših posegov in prostorskih ureditev v prostor s podrobnejšimi prostorskimi akti, OPPN.
Novela prinaša tudi nekatere nove vsebinske sklope oziroma naloge, zlasti na ravni države, namenjene uporabi na občinski ravni. V besedilu so navedene tudi nekatere spremembe v sistemu razmerij in vsebin med občinskimi prostorskimi akti.
Nenazadnje se z novelo uvajajo tudi nekatere manjše spremembe pri opremljanju stavbnih zemljišč s komunalno infrastrukturo in spremembe, ki omogočajo vzpostavitev zbirke podatkov o upravnih aktih, ki se nanašajo na gradnje.
Umeščanje prostorskih ureditev z nižjo porabo javnih sredstev in časovnimi prihranki Vlada je na današnji seji določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor in ga predloži Državnemu zboru Republike Slovenije v obravnavo po nujnem postopku.
Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor v prvi vrsti zmanjšuje odhodke iz proračuna.
Poglavitni razlog, ki utemeljuje potrebo po spremembi zakona je dejstvo, da je potrebno poiskati rešitve, ki bodo pripomogle k zmanjšanju izdatkov iz državnega proračuna, odpraviti določene nejasnosti in nedoslednosti, ki so se pojavile v času izvajanja ZUPUDPP in poiskati rešitve, ki bodo omogočale tudi časovne prihranke. Cilj tega predloga je dodatna optimizacija že uveljavljenega postopka umeščanja prostorskih ureditev državnega pomena v prostor.
Z vidika administrativnih posledic bodo učinki zakona vidni na povečanju odgovornosti investitorja za pripravo državnega prostorskega načrta, ki je eden od ključnih akterjev. Posledice bodo tudi racionalizacija in povečanje odgovornosti državnih nosilcev urejanja prostora, racionalizacija v delu postopka celovite presoje vplivov na okolje, dosledna združitev investicijske in prostorske dokumentacije v izogib podvajanju dokumentacije, združevanje več različnih in časovno zaporednih vlog občin in ureditev položaja razlastitvenega upravičenca.
Poleg tega novela ZUPUDPP vsebuje še vrsto manjših sprememb, ki odpravljajo nejasnosti in nedoslednosti in manjše redakcijske popravke. Namen teh rešitev je odpraviti pomanjkljivosti in iracionalnosti sedanje ureditve ter na tak način pospešiti pripravo državnih prostorskih načrtov oziroma izvedbo v njem načrtovanih posegov v prostor.
Z vidika zmanjšanja finančnih sredstev zakon zmanjšuje število končnih elaboratov v analogni obliki (na en izvod) z dnem vzpostavitve portala prostorskega informacijskega sistema.
Drugi učinki so še prepoved zaračunavanja podatkov, potrebnih v postopkih priprave državnih prostorskih načrtov, možnost izdelave različne stopnje podrobnosti projektne dokumentacije, glede na zahtevnost projekta in potrebne okoljske postopke in dosledna združitev investicijske in prostorske dokumentacije.
Sprememba Zakona o kmetijstvu Vlada RS je določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijstvu.
Cilj predlaganega zakona je predvsem odprava administrativnih ovir in zmanjševanje stroškov za postopke uveljavljanja ukrepov skupne kmetijske politike, hkrati pa povečanje učinkovitosti izvajanja ukrepov in zagotavljanje namenske porabe sredstev. Predlog zakona je povezan z veljavnim proračunom, ki zmanjšuje sredstva za izvajanje ukrepov.
S predlogom zakona se med drugim določa obveznost upravičencev, da za vsa plačila ukrepov kmetijske politike uporabljajo samo en transakcijski račun; določa pristojnost prvostopnega organa, da z odločbo odvzame upravičenja ali odloči o vračilu sredstev za ukrepe kmetijske politike; podaljšuje sedanji rok s šestih mesecev na eno leto, v katerem lahko Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja stranki odločbo odpravi ter izda novo odločbo; predpisuje, da rok izdaje nove odločbe šteje od datuma na odločbi; omogoča obročno odplačevanje dolga upravičencev; skrajšuje obdobje prepovedi kandidiranja za ukrepe razvoja podeželja s petih na dve leti ter znižuje sankcije v primeru neporočanja o doseganju ciljev in izpolnjevanju obveznosti iz pogodb o pravici do sredstev.
Spremembe Zakona o vodah Vlada RS je sprejela Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah.
Predlagane spremembe zakona sodijo v okvir ukrepov za spodbujanje gospodarstva, ki jih je sprejela vlada v letu 2012 in se nanašajo na področje voda. Tako se bodo uredila najbolj pereča vprašanja na področju vodovarstvenih območij, poenostavil se bo postopek podeljevanja vodnih pravic in uredila poenostavitev prenosa vodnih pravic ter uredila uveljavitev izjem od doseganja okoljskih ciljev v primeru javnega interesa. Poenostavili se bodo postopki podeljevanja vodnih pravic za lastno oskrbo s pitno vodo. Izvedel se bo prenos določenih vrst rabe vode iz koncesij na vodna dovoljenja z namenom izboljševanja poslovnega okolja z odpravo težavnih in dolgotrajnih ter dragih postopkov za pridobitev koncesije.
Na področju vodovarstvenih območij se bo bolj natančno opredelila obveznost izplačila nadomestil. V skladu s pravom EU bo opredeljena možnost dopustnih izjem pri doseganju predpisanih okoljskih ciljev na področju voda za, če gre za javni interes. Pri podeljevanju vodnih pravic (koncesije) pa se bo poenostavil postopek prenosa vodnih pravic, ki je nedorečen in v praksi povzroča zamik ali celo odvračanje od investicij na področju rabe vode.
Spremembe Zakona o varstvu okolja Vlada RS je sprejela Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja.
Predlog zakona vsebuje nekatere spremembe in dopolnitve veljavnega Zakona o varstvu okolja, ki bodo spodbujale razvoj gospodarstva ter pripomogle k zmanjševanju administrativnih ovir in administrativnih bremen, in sicer: podaljšuje se veljavnost okoljevarstvenih dovoljenj tudi za tiste dejavnosti in naprave, ki niso IPPC, s petih na deset let; spreminja se ureditev glede ostanka emisijskih kuponov iz rezerve za nove naprave iz Državnega načrta razdelitve emisijskih kuponov za obdobje od 2008 do 2012.
O njihovem razpolaganju bo odločala vlada glede na izpolnjevanje mednarodno sprejetih obveznosti glede zmanjševanja emisij toplogrednih plinov v okviru Kjotskega sporazuma in EU; del ravnanja s komunalnimi odpadki se bo lahko urejal tudi v okviru proste gospodarske pobude, če to ne bo v nasprotju z zahtevami varstva okolja in zdravja ljudi.
S pripravo predloga zakona, ki naj bi šel v vladno proceduro jeseni 2012, bodo prvenstveno prenesene še nekatere preostale zahteve Direktive o sistemu trgovanja s pravicami do emisije toplogrednih plinov, Direktive o industrijskih emisijah, usklajene pa bodo tudi nekatere druge določbe zakona z zahtevami Komisije, ki izvirajo iz EU-Pilotov in postopkov ugotavljanja kršitev evropskega prava.
Akcijski načrt za povečanje konkurenčnosti gozdno-lesne verige v Sloveniji do 2020 Vlada RS je sprejela Akcijski načrt za povečanje konkurenčnosti gozdno-lesne verige v Sloveniji do leta 2020, s promocijskim sloganom »Les je lep« in naložila Ministrstvu za kmetijstvo in okolje ter Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, da o izvajanju akcijskega načrta iz prejšnje točke enkrat letno poročata vladi.
Akcijski načrt je operativni dokument za povečanje konkurenčnosti celotne gozdno-lesne vrednostne verige. Dokument opredeljuje les kot strateško surovino Slovenije. Akcijski načrt na podlagi analize stanja določa cilje, ukrepe, kazalnike in roke za intenziviranje gospodarjenja z gozdovi ter za oživitev in razvoj predelave lesa in energetske uporabe njegovih ostankov. Ključni cilji akcijskega načrta so: ustvarjanje trga za lesne proizvode in storitve; povečanje poseka in negovanosti gozdov, skladno z načrti za gospodarjenje z gozdovi; povečanje količine in predelave lesa na višjih zahtevnostnih stopnjah z novimi tehnologijami; nova delovna mesta in rast dodane vrednosti na zaposlenega v lesnopredelovalni panogi.
Slovenija je za Finsko in Švedsko tretja najbolj gozdnata država EU, kjer letno priraste več kot 8 milijonov m3 lesa, obnovljive surovine. Zaradi nizke konkurenčnosti gozdno-lesnega sektorja ter neurejene in celo prekinjene gozdno-lesne predelovalne verige, slovenskega lesa ne izkoriščamo v zadostni meri, slovenski les izvažamo, hkrati pa domača lesnopredelovalna panoga propada.
Pregled ureditve javnih agencij v Republiki Sloveniji Vlada Republike Slovenije je na današnji seji obravnavala gradivo »Pregled ureditve javnih agencij v Republiki Sloveniji«, ki ga je pripravila Služba Vlade RS za zakonodajo.
Gradivo prikazuje pregled ureditve javnih agencij v Republiki Sloveniji ter določene ugotovitve o prikazani ureditvi. Na podlagi gradiva Služba Vlade Republike Slovenije za zakonodajo ugotavlja nujnost čimprejšnjega pristopa k prenovi sistemskega zakona o agencijah, ki bo v bodoče dejansko kot tak tudi učinkoval in bodo odstopanja od sistemskih rešitev le izjema. Do takrat pa bi se morala pristojna ministrstva pri pripravi novih rešitev na tem področju zavedati dosedanjih pomanjkljivosti in se jim v čim večji meri izogniti.
Odgovor Slovenije na uradni opomin Komisije zaradi neizpolnjevanja obveznosti direktive o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst Vlada RS je sprejela Predlog odgovora v predsodnem postopku na uradni opomin Evropske komisije, zaradi neizpolnjevanja obveznosti iz prvega odstavka 3. člena in prvega odstavka 4. člena Direktive Sveta 92/43/EGS o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst.
Komisija je v uradnem opominu zavzela stališče, da Slovenija ni izpolnila svojih obveznosti, ker ni zagotovila izčrpnega seznama območja Natura 2000 po Direktivi o habitatih (pOPS). Območja, ki bi morala biti vključena, je izključila iz nacionalnega omrežja iz razlogov, ki niso bili znanstveno utemeljeni.
Slovenija odgovarja, da je sprememba predpisa, s katerim odpravljamo kršitev, v programu dela vlade, za postopek pa je bil sprejet poseben izvedbeni projekt. Skrajni predvideni rok za sprejem predpisa je 20. 12. 2012. Ker je Komisija pisnemu opominu priložila obveznosti za Slovenijo (za posamezno vrsto in habitatni tip), ki izhajajo iz strokovnih usklajevanj na biogeografskih seminarjih, Slovenija v prilogi pojasnjuje, kako bo izvedla zahteve za posamezno vrsto oz. habitatni tip.
Stališče do Sporočila Komisije o evropskem partnerstvu za inovacije v zvezi z vodo Vlada RS je sprejela stališče do Sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o evropskem partnerstvu za inovacije v zvezi z vodo.
Slovenija pozdravlja novi pristop, saj se pritiski na rabo vode povečujejo. Partnerstvo v zvezi z vodo je priložnost za slovenska podjetja in znanstvene institucije, da izkoristijo inovativni potencial na področju upravljanja vode, kar lahko prispeva k ustvarjanju delovnih mest, gospodarski rasti in konkurenčnosti v Evropi, zlasti z odpravo ovir za preboj na trgu in spodbujanje evropskih primerjalnih prednosti v inovacijski vrednostni verigi.
Cilj projektov »Evropsko partnerstvo za inovacije« je premostiti vrzel med znanostjo in uporabo inovativnih pristopov v praksi. Partnerstvo, ki bo združevalo vse ustrezne akterje na mednarodni in medsektorski ravni, bo pomagalo odpravljati zakonodajne, finančne, tehnične in druge ovire, ki onemogočajo uspešen prodor inovacij na trg ter zagotavljalo »trg« inovacij na področju voda.
Evropsko partnerstvo za inovacije na področju voda naj bi začelo delovati v začetku leta 2013, prvi rezultati pa se pričakujejo v prvem letu po začetku delovanja.
Poročilo o nedokončanih strateških projektih Vlada Republike Slovenije se je na današnji seji seznanila z s Poročilom o nedokončanih strateških projektih po ministrstvih. Vlada Republike Slovenije bo poročilo posredovala v seznanitev Državnemu zboru RS.
Zakon o graditvi objektov v katerem se v medijih sliši bore malo, bo skupaj z Predlogom novele zakona o kmetijskih zemljiščih, s katero bodo predlagatelji (poslanci vladajoče koalicije brez SLS) z manjšimi odškodninami za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč dokončno odprl vrata umazani industriji na najboljših kmetijskih površinah! 
