Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Vzorci-Clovesko-Blato-Zdravilno-Prebava

Človeško blato je zdravilno četrtek, 16. junij 2016 @ 05:02 CEST Uporabnik: Sonce Piše: Ajša Kranjc v novih Misterijih www.misteriji.si Zdravilo za astmo, kožna vnetja, sladkorno bolezen, raka in nevrološke bolezni Na Nizozemskem so na Univerzitetnem medicinskem centru Leiden februarja odprli prvo donorsko banko človeškega blata v Evropi. V Združenih državah Amerike jo imajo že dobri dve leti. Vzorce blata zbirajo za postopek zdravljenja, v katerem zdravo črevesno mikrobioto prenesejo v črevesje bolnega človeka, da bi tudi v njem dobre bakterije lahko premagale slabe, kot je zloglasna povzročiteljica driske Clostridium difficile. Črevesno mikrobioto sestavlja sto tisoč milijard (1012) bakterij, ki že samo tehtajo kar dva kilograma. Pomembno vlogo imajo pri dobri prebavi, presnovi, urjenju imunskega odziva telesa in zdravju nasploh. Njenega pomena se vse bolj zavedajo tudi v medicini. Na bakterijsko sestavo črevesja med drugim vplivajo prehrana, bolezni in tudi zdravljenje z antibiotiki. Večina prebivalk črevesja je koristnih. Če v črevesju prevladajo škodljive bakterije, pa lahko to botruje številnim zdravstvenim težavam. Nekatere seve bakterij so že povezali tudi s tveganji astme, kožnih vnetij, celo sladkorne bolezni, raka in nevroloških bolezni. DRISKA NA DRISKO Ena od pomembnih povzročiteljic težav je bakterija Clostridium difficile, ki se pogosto razraste tudi po zdravljenju z antibiotiki, saj ji ti z uničenjem drugih bakterij naredijo prostor. Najpogosteje okužba povzroči drisko, a se težave končajo, ko se samo po sebi v črevesju spet vzpostavi ravnovesje ali pa okužbo pozdravijo antibiotiki. Bakterija se pred antibiotiki skrije, tako da tvori spore, zato je ne premagujejo tako uspešno, kot bi si želeli. Pri kakih petih odstotkih ljudi okužba preraste v kronično in tako postane vir nenehnih težav in trpljenja. Poleg driske lahko povzroča krče in včasih povišano telesno temperaturo. Za zaplete so bolj dovzetni starejši ljudje in kronični bolniki. Včasih je okužba tako huda, da je lahko celo usodna. Fekalno transplantacijo največ uporabljajo prav kot pomoč pri trdovratni in ponavljajoči se okužbi s C. difficile.A priljubljenost fekalne transplantacije raste in raziskujejo jo tudi kot pomoč proti številnim drugim boleznim. Uporablja jo že vsaj osemdeset ameriških klinik in tudi vse več evropskih. Povpraševanje po postopku je vse večje. USPEŠNEJŠA OD ANTIBIOTIKOV Prihod ugodne črevesne mikrobiote v črevesje bolnega človeka, vključno z manjkajočimi koristnimi baterijami, pripomore, da se med bakterijskim prebivalstvom črevesja spet vzpostavi red. Načelo je podobno, kot če na ugodno sestavo mikrobiote in preprečevanje driske ali krepitev imunske odpornosti skušamo vplivati s probiotiki, le da gre pri njih samo za določene vrste mikroorganizmov iz hrane, pri fekalni transplantaciji pa za bolj »celostni« pristop, ki morda prav zato lahko še bolj celostno deluje. Po drugi strani bi z vse boljšim poznavanjem bakterij in njihovih vlog lahko raziskovalci nekoč razvili bolj usmerjeno zdravljenje, ko bi črevesne okužbe lahko zdravili ne z antibiotiki, ampak s točno določenimi mikroorganizmi. Prvo klinično raziskavo uspešnosti fekalne transplantacije so naredili v Amsterdamu in je bila leta 2013 objavljena v ugledni publikaciji New England Journal of Medicine; pokazala je, da je fekalna transplantacija pri ponavljajoči se okužbi s Clostridium difficile učinkovitejša od jemanja enega od znanih antibiotikov. Pozdravila je petnajst od šestnajstih primerov okužbe, antibiotik le štiri od trinajstih. »ZDRAVILO« V PRESKUŠANJU Leta 2013 je Ameriški urad za prehrano in zdravila razvrstil blato med nova zdravila v preskušanju in med biološke snovi. Od tedaj jo tam zdravniki lahko zaenkrat uporabljajo za zdravljenje že omenjene okužbe s C. Difficile, medtem ko je uporaba v druge namene odobrena samo v raziskovalne namene. Fekalna transplantacija pa vendarle obeta kot zdravljenje številnih drugih bolezni prebavil, tudi avtoimunskih bolezni, kot so vnetne črevesne bolezni (Crohnova bolezen, ulcerativni kolitis), kjer pa bodo verjetno potrebne obsežnejše raziskave preden bo lahko takšno zdravljenje postalo rutinsko. Ameriški vojaški zdravnik in profesor gastroenterologije na univerzi Yehiva Lawrence Brandt, dr. med., je o uspešnosti zdravljenja okužbe s C. Difficile in drugih črevesnih ter zunajčrevesnih bolezni obsežno spregovoril že leta 2012 v strokovni reviji The American Journal of Gastroenterology. Fekalno transplantacijo izvaja že več kot petnajst let. Povedal je, da številne raziskave (čeprav večinoma manjše) kažejo na več kot 90-odstotno uspešnost zdravljenja okužbe s C. Difficile. (NE)ŽELENI UČINKI Omenja pa morebitne stranske učinke, kot je razvoj avtoimunske bolezni. Opazil jih je pri štirih od sedeminsedemdesetih pacientov v svoji raziskavi. Njegovo poročanje je zanimivo v luči opažanja še nekaterih stranskih učinkov fekalne transplantacije, ki so jih opazili drugi zdravniki. Zanimiv je primer ženske, ki se je po postopku prenosa blata (darovala ga je njena čezmerno težka hči) nepojasnjeno zredila. Čeprav tega niso mogli nedvoumno povezati s fekalno transplantacijo, je lahko pomembno. Pri miših so nekaj podobnega raziskovalci že opazili. Ko so prijele črevesne bakterije debelih miši, so se zredile. Zato je še bolj pomembno, da transplantirajo blato povsem zdravega darovalca. Mogoči pa so, kot kaže, tudi ugodni stranski učinki. Mikrobiologinja Emma Allen Veroce na Univerzi Guelph v Kanadi opisuje primer ženske, ki ji fekalna transplantacija ni pomagala premagati le okužbe s C. Difficile, ampak hkrati še depresijo. Gastroenterologinja Colleen Kelly z bolnišnice Miriam v Providenceu pa je reviji New Scientist opisala primer pacienta z alopecijo, ki že od šestega leta ni imel po telesu nobene dlake, po fekalni transplantaciji pa so mu lasje spet začeli rasti. Črevesna mikrobiota je tako gotovo svet, o katerem še ne vemo dovolj in je vreden nadaljnjega raziskovanja. Že zdaj poteka veliko kliničnih študij, ki preiskujejo fekalno transplantacijo kot pomoč pri zdravljenju sladkorne bolezni, Crohnove bolezni in celo okužbe s HIV. Še vedno pa ni zanesljivih podatkov o vseh, ki so se na ta način zdravili, kaj vse so zdravili in o vseh mogočih neželenih in želenih posledicah zdravljenja. OD ZGORAJ ALI OD SPODAJ Postopkov prenosa blata (ki ga prej razredčijo) je več. Eden od načinov je infuzija po cevki skozi nos (nasogastrična sonda), kot so to naredili v omenjeni raziskavi. Pogosto jo izvedejo s kolonoskopijo. Znanstveniki pa že delajo na razvoju »čistejših« oblik transplantacije in sicer na kapsuli, ki bi vsebovala prečiščen vzorec bakterij iz blata. Vseeno in kljub morebitnim pomislekom narašča tudi število tistih, ki postopek izvedejo kar doma, sami. Na klinikah lahko donatorje blata pazljivo izberejo in testirajo. Tisti, ki to delajo doma, pa izberejo zdravega in čim bližjega družinskega člana. Medtem ko zdravniki blato vnesejo po cevki skozi nos ali z druge strani skozi črevesje (kolonoskopija), domači uporabniki vzorec blata pripravijo kar v kuhinjskem mešalniku in ga vnesejo v danko s pripomočki za klistir. Strokovnjaki to odsvetujejo. Hkrati pa se zavedajo, da je to nemogoče preprečiti, saj ni mogoče nadzirati, kaj ljudje delajo v zavetju lastne kopalnice. Vendarle ne gre za kri ali organ, ampak za - blato. Ajša Kranjc MOČ KAKCEV Veliko informacij o fekalni transplantaciji najdete na spletni strani z zgovornim imenom The Power of Poop (Moč kakcev): http://thepowerofpoop.com/ Podpis k slikama: Fekalna suspenzija v brizgalkah. Pred transplantacijo fekalne mikrobiote v mešalniku pomešajo blato darovalca z običajno solno raztopino. Komentarji (0) www.pozitivke.net





 

Domov
Powered By GeekLog