Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Vzhod-Zahod-Sonce-Kroznica

Vzhod - zahod četrtek, 7. december 2017 @ 05:02 CET Uporabnik: Miran Zupančič Če gledamo z Zemlje, kroži sonce po svoji krožnici v neskončnih ponavljanjih od vzhoda in na zahodu zaide. To vidno sonce omogoča življenje na Zemlji. Obstaja pa tudi nevidno sonce, ki povzroča, ki povzroča in ohranja nevidne procese. Vidno sonce je izraz nevidnega, duhovnega sonca, ki so ga Egipčani imenovali Aton, Grki Hefaistos in Rimljani Vulcanus. Vidno sonce pa je veliko več kot gmota snovi, ki je v odnosu do nevidnega sonca. Posreduje sile, ki se preko nevidnega, duhovnega sonca osvobodijo za korist celotnega sončnega sistema. To klji , ki odzvanja iz vzhoda. Vzhod in zahod sta geografski označbi, ki sta povezani z vrtenjem Zemlje. Če bi pola svoji mesti spremenila, bi temi morali slediti tudi vzhod in zahod, kot to opisujejo dela starega templjskega arhiva. V staro indijskem, grškem in rimskem so za pojem vzhod uporabljali besede usas, eos in aurora. Pomenijo tako jutranjo zarjo kot tudi boginjo jutranje zarje in zlatega sijaja. Beseda zahod-staroidijsko avas, grško hespera in latinsko vesper. Te besede pomenijo potopitev-tudi v materijo. Razvoj človeštva je, kot to razlaga univerzalni načrt, že zdavnaj v arijsko obdobje, ki svoje ime izpelje iz besede arya, kar pomeni plemenit. Zibelka arijske rase je bila v osrednji Aziji. Od tam je izšlo v svet sedem duhovnih impulzov za sedem svetovnih religij. Te svetovne religije in kulture, ki nastale iz njih so zapustile astralne, eterične in snovne sledi, ki vodijo od vzhoda do zahoda. Tako je bila tema postopoma razvezsvetljena. Mnoge sledi so nevidne. Sledi, ki jih lahko zaznamo, se kažejo kot templji, besede, simboli in slike, ki pričajo o izvoru ljudi in njihovi vrnitvi v izvor. V Janezovem evangeliju ( 1, 13) je rečeno:“ Na začetku je bila beseda in beseda je bila pri Bogu in Bog je bil beseda. Beseda je bila na začetku pri Bogu. Vse stvari so ustvarjene z njo in brez nje ni bilo ustavrjeno ničesar, kar je ustvarjenega.“ Sile te magične bibilijske besede se zdi vendarle izgubljene. Vsekakor materialno usmerjenega človeka ne nagovori več. Zanj je to čisto navadna beseda, ki jo lahko uporablja pri primerni ali neprimerni priložnosti, da se izrazi lastno mnenje. V knjigi zlatih naukov, katere izvor je neznan in je iz nje je H.P. Blavasky prevzela odlomek Glas tišine, govori Gnyana ali Gnyan, kaj pomeni pravo spoznanje ali modrost. Tam je rečeno:“ In gorje jelenu, ki ga zajame bevskajoči gospodar hudič, preden je dosegel dolino pribežališče , ki se imenuje Gnyan marga.“ Gnyan marga se tu dobesedno prevaja kot „pot čistega spoznanja“. V sanskrtski knjigi naukov o živam spoznanju- Gyanesshwari je opisan trenutek, v katerem Krišna svoje čudovite besede posreduje Ardjuni. Grki so imenovali živo spoznanje Gnoza. Ko je v zadnjih stoletjih krščanski pojem Bog pričenjal izgubljati svojo vsebino, je bila beseda „Gnoza“ spet odkrita in je ponovno pridobila pomen. Po renesansi je čas dozorel za to, da se iz teme zgodovine spet vzamejo gnostični nauki in se preobrazijo v prakso. Po dolguh časih odkrivanja, preganjanja in relativno kratkega obdobja priprav pionirjev kot so H. P. Blavatsky, Max Heindel, Rudolf Steiner so se zastori pred Gnozo odtstranili. Ta korak je bil vnaprej predviden kot faza v načrtu nadaljnega razvoja človeka. Iz pozabljenih jam in puščav se je spet pojavil neponarejen gnostični nauk. Najdba iz Nag Hammadija v Egiptu je prinesla spet na dan. Kljub začasnemu odporu konzervativnih duhov, so lahko rokopisi iz Nag Hamadija prevedli, objavili, objavili in jih tako naredili dostopne širokemu krogu javnosti. Globina modrosti starih gnostikov je bila modernumu človeku posredovama v jasnih pojmih in postopoma so jo priznali. Marsikdo je Gnozo med tem spoznal kot izvor do sedaj neznanega navdiha, kot glas iz drugega sveta in predvsem v ezoteričnih krogih je postala predmet podrobnih temeljnih študij. To tudi tenma sila, je tudi v sedajnosti delujoča močna sila vsakega nestalnega duhovnega impulza, nasprotnik je vedno buden. Gnozo rada postavi v slabo luč. Mora jo spoznati kot zgodovinsko sled, vendar je obravnava kot manj zanimiv pojav. To pa Gnoze ne ovira pri tem, da bi z nepopisno ljubeznijo in potrpežljivostjo spremljala človeštvo v njegovem razvoju in njegovo pot navzgor vodila v pravo smer. Ta otrok mora rasti, postati velik in se osvoboditi ovoja časa in zmote. Za modernega človeka je izredno pomemebno, da z glavo in srcem nenehno obnavljajočo silo Boga, ki ga izpolni in odvrne od njegove zmotne stranpoti.Kajti to je predpogoj za pot navzgor. V nemirnem času , v katerem živimo, se številni ljudje zavejo po višjem nivoju strmečega notranjega gona. Tako se tvorijo skupine iskalcev na različnih ravneh. Nekateri se oblikujejo kakor v preteklosti kot bratstva z visoki ideali. Človeštvo je prispelo do konca starega razvoja. To pomeni, da je pred vrati nova faza, ja se je že pričela. Jutranja zarja tega novega razvoja se že kaže. Biblija pravi, da je Jezus Kristus prišel v meso. To pomeni: živo spoznanje in resnica se potopita v človeka, da se v njem in skozi njega razodeva. Univerzalne knjige o modrosti prednikov, tudi dela celotne Biblije niso neposredno razodetje Gnoze. Pravzaprav seznanjajo o izvorni enosti Boga in človeka, kakor tudi o tem, da je prišlo do ločenosti med božjim in nebožjim. In to se pogosto dogaja v obliki pogovora med učiteljem in njegovimi učenci. Zaradi tega obstajajo številne legende in pripovedi, v katerih je predstavljen izvor in pot do tja. Ta pot je med drugimi napisana tudi v Bibliji in sicer v knjigah štirih evangelistov. Toda ti niso bili edini, ki so pričali o tej poti. Pogosto je pot tako kristalno jasno opisana, da se vprašamo, zakaj tako malo ljudi spozna in najde gnostično pot osvoboditve. Ali obstaja tako malo razuma? Ali nimajo nobene potrebe po tem? Ali jih skrbijo vsakdanjosti in zadovoljstva? Ali ne spoznavajo situacije, v kateri se nahajajo? Gnostično filozofiranje je kot iluzija. Gnoza ni filozofija, ni religija in ni metoda. Ne apelira na naše intelektualne in emocialne sposobnosti. V začetku pride v neki določeni obleki k iščočemu človeku. Toda v resničnosti je ta sila sila resničnega kraljestva, ki hoče biti na enostaven način povezana z našim bistvom. Pisatelj Gustav Meyrink opisuje v svoji knjigi Angel z zahodnega okna, kako sile, ki so gnane navzven, vedno znova poskušajo učinkovati na človeka in vedno znova trkajo pri njem, da bi bile spuščene noter. Zato je edina osnova in edina izhodiščna točka za duhovno pot nevtralnost. Za to najbolj plemenito nalogo so v današnjem času poklicani vsi ljudje. Zunajne delo je zavestno sodelovanje pri žetvi in priprava vseh, ki še niso našli pot. Notranje delo je sprejem potopljene resnice v pripravljeno, hrepeneče srce. Sonce nenehno potuje od vzhoda do zahoda, tako je v vsakdanjem kot v duhovnem življenju človeka. Zaradi tega je rečeno:” Delaj, dokler je dan in uporabi svoj čas.” Konec Miran Zupančič Komentarji (0) www.pozitivke.net





 

Domov
Powered By GeekLog