Tam je stala, čakala v dolgi vrsti,
nebogljena, oči je imela objokane,
skromno oblečena razpuščenih las,
otrok današnjih dni, mlado dekle
Hlače na kolenih je imela raztrgane
oguljene, predvsem v skladu z modo.
Nato je kdo ve od kod privihrala ženska,
morda mati se naglo ustavila ob njej,
ji nekaj prišepnila na uho ter jo zamenjala,
dekle pa je stopila na zunanjo stran vrste.
Obraz ji je zažarel, začela se je ozirati naokoli,
prišli sta na vrsto, topel obrok je bil nared…
Le topel obrok za nekatere samoumevno,
ki si ga postrežejo doma, za druge tam,
kjer je potrebno počakati v vrsti z drugimi.
Ko razmišljam malo nazaj se teh prizorov,
ne spomnim, brezdomci so bili redki, posebnost,
ne žalujem za starimi časi, le razmišljam zakaj…
Tam je stala, čakala v dolgi vrsti,
