Iz vodomata v naš kozarec

četrtek, 18. marec 2010 @ 05:02 CET

Piše: Tili Kojić v novi Vivi www.viva.si

Kmalu večji nadzor nad higieno prenosnikov pitne vode
Zdaj je že jasno. Voda, ki priteče iz vodomata, ni enaka tisti v zaprti plastenki, še preden jo postavijo na vodomat. Na kakovost vode, ki si jo nalijemo, namreč vpliva tudi higiena vodomata, te pa v Sloveniji ne ureja noben pravilnik.

S svojo raziskavo o oporečnosti vode iz vodomatov so na Zavodu za zdravstveno varstvo Koper (ZZV Koper) želeli opozoriti tudi na to, in zdi se, da jim je uspelo. V pripravi so smernice, ki bodo uvedle nova, enotna merila za nadzor vode iz vodomatov. Poglejmo, kaj se je dogajalo.

Na začetku leta je ZZV Koper z opozorili o neustrezni kakovosti vode iz vodomatov sprožil pravcati vihar. V vseh dvajsetih vzorcih, kolikor so jih odvzeli na območju Obale in Ljubljane, so ugotovili preseženo najvišje dovoljeno število 100 mikroorganizmov na mililiter. To pomeni, da so ti vzorci vsebovali znatno več mikroorganizmov kot voda iz javnega vodovoda.

Te ugotovitve so bile deležne ostrih odzivov ministrstva za zdravje, inšpekcijskih služb, proizvajalcev in distributerjev balonov z vodo. Ti so dokazovali, da je voda v balonih neoporečna in da se razlikuje od pitne vode iz pipe, saj je v njih mineralna naravna voda ali izvirska voda, za katero veljajo veliko strožji standardi. Voda iz vodovoda je klorirana in obdelana z drugimi postopki, zaradi česar vsebuje manj mikroorganizmov, naravne mineralne in izvirske vode pa po trditvah polnilcev niso deležne takšne obdelave.

Poleg tega, da naj bi ocena ZZV Koper temeljila na strokovnem znanju in ne pravnih predpisih, je bilo sporno to, da so vzorce jemali in jih analizirali na mestu končne uporabe, torej na izteku iz vodomata, ne pa na mestu polnjenja, kot predvideva zakonodaja. Toda ker nas kot končne potrošnike seveda veliko bolj zanima, kakšna je kakovost vode, ki si jo nalijemo v kozarec, smo z zanimanjem prisluhnili upornim znanstvenikom.

Število mikroorganizmov bi morali določiti
Vse vode, ki so namenjene pitju, morajo biti mikrobiološko neoporečne. To pomeni, da voda ne sme vsebovati mikroorganizmov, ki lahko povzročajo bolezni. Do razlik med posameznimi vrstami vode pa pride, ko voda dobi naziv mineralna oziroma izvirska voda. Po zakonodaji sme mineralna oziroma izvirska voda vsebovati večje število mikroorganizmov kot voda iz pipe. V vodi iz pipe sme biti do 100 mikroorganizmov na mililiter, ko gre za izvirsko ali mineralno vodo, pa je zakonodajalec zapisal, da sme vsebovati "razumno število mikroorganizmov". "To je navidez zelo ohlapna formulacija, vendar je na osnovi tehtnega strokovnega premisleka mogoče razumeti, kaj je imel zakonodajalec v mislih," pravi avtor omenjene raziskave, mikrobiolog Gorazd Pretnar z ZZV Koper. "Steklenica ali bidon je namreč zaprt ekosistem. To pomeni 'nič noter, nič ven', kar seveda velja, dokler je steklenica zaprta. V takšnem ekosistemu je omejena količina mikroelementov in na osnovi tega lahko pričakujemo razumno rast števila mikroorganizmov, ki pa ne gre v nedogled. Ali rečeno drugače, ko v steklenici zmanjka mikroelementov, se rast mikroorganizmov ustavi. To bi bil tudi za nas pomemben podatek, ki bi ga lahko uporabili pri pripravljanju higienskih pogojev za vodomate," razlaga Pretnar. Na osnovi tega podatka bi bilo možno določiti razumno število mikroorganizmov v vodi iz steklenice, ki bi moralo veljati tudi za končno število mikroorganizmov v vodi na pipici vodomata. Toda do tega podatka se ni tako preprosto dokopati.

Z mikroorganizmi uživamo toksine
Toda vodovodne pipe in pipice vodomatov niso najšibkejša točka. Vsekakor je smiselno na domačih pipah najmanj enkrat na mesec zamenjati perlator (nastavek z mrežico). Po Pretnarjevem mnenju bi nas moral tako pri vodomatih kot tudi pri domači napeljavi bolj skrbeti biofilm, ki se nabira na notranjih stenah cevi in cevk. Mikroorganizmi, ki pridejo v vodomat med menjavo balonov, in mikroorganizmi iz balonov namreč na notranjih stenah vodomata ustvarijo biofilm, ki ga sestavljajo številni mikroorganizmi. Dlje ko vodomat ni očiščen, debelejši je biofilm, to pa pomeni, da se iz njega sprošča več bakterij, ki prehajajo v vodo, ki jo pijemo. Višja ko je koncentracija mikroorganizmov v vodi, več endotoksinov zaužijemo. Najbolj ogroženi so dojenčki, majhni otroci in ljudje z okvarjenim ali oslabelim imunskim sistemom – vodomate pa neredko srečamo prav v vrtcih in šolah ter v lekarnah in zdravstvenih domovih, v katere prihaja več ljudi z oslabljenim imunskim sistemom.

Nadzor kakovosti
Kako je z nadzorom kakovosti embalirane vode in vodomatov? Obstajata dve vrsti nadzora: notranji nadzor izvaja proizvajalec, za uradni nadzor pa skrbi zdravstvena inšpekcija. Notranji nadzor izvajajo po načelih sistema HACCP, ki obsega vse faze, od črpanja in polnjenja do skladiščenja in distribucije vode. Za vodomate skrbijo, jih vzdržujejo in čistijo pooblaščeni distributerji. Nekatere polnilnice, na primer Dana, tudi same opravljajo redne analize vode, ki priteče iz vodomatov. Vsak mesec na naključno izbranih vodomatih po vsej Sloveniji odvzamejo vzorce vode in opravijo laboratorijsko analizo. Do zdaj še niso odkrili nepravilnosti, vendar obljubljajo, da bodo odslej še skrbneje nadzirali učinkovitost rednega vzdrževanja in čiščenja vodomatov, ki ju izvajajo njihovi pooblaščeni distributerji.

Uradni nadzor nad proizvajalci vode izvaja Zdravstveni inšpektorat RS (ZIRS). Redne inšpekcijske preglede opravljajo enkrat na največ dve leti, izredne inšpekcijske preglede pa na osnovi prijav potrošnikov, obvestil medijev … Tokrat so na osnovi koprskih ugotovitev opravili izredne inšpekcijske preglede pri vseh 29 registriranih nosilcih dejavnosti, ki skrbijo za vodomate, vendar so nepravilnosti ugotovili le pri enem. Po mnenju Milana Kreka, direktorja koprskega ZZV, in Gorazda Pretnarja gre razloge za tak rezultat najbrž iskati prav v veljavnem zakoniku, ki nadzira zgolj skladnost s pravilniki in sploh ne obsega laboratorijske analize vzorcev vode. To bosta poskušala spremeniti s sodelovanjem v sedemčlanski komisiji, ki jo je imenoval minister za zdravje. Komisija naj bi do konca meseca pripravila nove "smernice higienske prakse za področje ponudbe vode iz vodomatov". Od teh si veliko obetajo prav v zdravstveni inšpekciji, saj imajo zdaj nosilci dejavnosti različne pristope, ko gre za pogostnost in način čiščenja vodomatov.

Piti vodo iz plastenk ali pipe?
Zakaj v državi, ki je tako bogata z vodnimi viri in ki premore dokaj čisto vodo iz javnega vodovoda, sploh posegamo po vodi v plastični embalaži? Po besedah Antona Komata, samostojnega raziskovalca in ekologa, se je to začelo dogajati pred kakim desetletjem, ko so bili javni vodovodi še zelo zaprte, polvojaške strukture, ki so delovale po načelu "strogo zaupno", kar pomeni, da ljudi ni nihče obveščal o onesnaženosti vode. "Takrat smo se borili, da bi ti podatki postali javni, saj imajo ljudje pravico vedeti, kaj je v pitni vodi. To pravico predpisuje Aarhuška konvencija," razlaga Komat. "Takrat smo razkrili večino stalnih onesnaženj pitne vode v Sloveniji, ki jih je oblast prikrivala, in vložili kazensko ovadbo zoper tri odgovorne ministre, okoljskega, zdravstvenega in kmetijskega. Mediji so to temo odlično pokrili in prišla je v široko javnost. Ljudje so začeli govoriti o kakovosti pitne vode. Takrat so se na trgu pojavile polnilnice in ponudile vodo v plastenkah. Po zaslugi primerov kontaminirane pitne vode v Sloveniji so dobile svojo tržno priložnost. Nas pa so celo obtožili, češ da nas financirajo polnilnice vode," je ogorčen Komat.

Po njegovem mnenju je pitje vode iz plastenk ena od največjih bedarij, ki jih počnemo. Ne samo zaradi stran vrženega denarja, saj je voda v plastenki vsaj 2000-krat dražja od tiste iz pipe, temveč tudi zaradi strupov, ki jih emitira plastika in ki spadajo med najhujše motilce hormonskega ravnotežja. "Voda v plastenki je mrtva voda, voda brez življenja. Takšna voda je kot ptica, ujeta v kletki, ki ne poje več, ker ne premore več življenjske energije. Voda je živa, dokler teče, teče pa lahko samo v reki in vodovodu. In še nekaj, bolj ko bomo pili plastificirano vodo, več bo vlog za koncesije za gradnjo polnilnic. Tako se utegnemo lepega dne zbuditi in ugotoviti, da je domača pipa suha, ker so vso vodo izčrpali v bližnji polnilnici. To se po svetu že dogaja, celo v najrazvitejših državah. Ali želite takšno Slovenijo?" nas sprašuje Komat.

Pravilno ravnanje z vodomati
Za to, da je voda iz vodomata kakovostna, mora biti vodomat ustrezno servisiran, vendar pa mora zanj primerno skrbeti tudi najemnik. To pomeni, da ga postavi stran od radiatorja ali zračnika, stati mora tudi najmanj deset centimetrov stran od stene. Poleg tega je treba skrbeti za pravilno menjavanje plastenk in čistočo okolice vodomata. Za vse drugo čiščenje, razkuževanje in vzdrževanje poskrbijo polnilci in distributerji, kar naj bi se zgodilo štirikrat na leto. Pomembno je tudi, da je naprava pogosto v uporabi, saj mirovanje "odprte" vode utegne vplivati na njeno kakovost. Pogosta napaka je, da vode v balonih ne hranijo na hladnem, toda le tako se ohranjajo njene osnovne fizikalno-kemijske in mikrobiološke lastnosti.

Kako varne so domače pipe?

0 komentarjev.

Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/Vodomat-Pitna-Voda-Zdravje