Vloga žrtve

torek, 5. januar 2016 @ 05:02 CET

Piše: Lidija Polajžer Anina v Karme plus

NE IGRAJMO VLOGE ŽRTVE
Vsaka stvar, vsak dogodek ima več plati in ljudje imamo zelo močno tendenco k temu, da vsako stvar pogledamo s tistega vidika, kot si to želimo sami. Moč izbire pa nemalokrat zelo napačno izkoriščamo in namesto pozitivnega namena posameznike vodi bolj ego ali pa preračunljivost, ki se navadno slej kot prej vrneta kot kazen in dokaz, da je bil takšen način napačen.

Vseeno to žal ni dovolj velik pokazatelj, da bi ljudje spregledali in bi se nehali slepiti, saj največkrat same rezultate svojih dejanj prelagajo raje na pleča drugih in tako sebe spremenijo iz povzročitelja zmede v žrtev.

Slepiti se je eno izmed najlažjih dejanj. Marsikdo tudi sam sebi skriva dejansko stanje in živi raje v iluziji, namesto da bi se soočili s kakšno težavo in jo počasi razrešili. Ne, lažje jim je težavo odmikati, kolikor dolgo gre … Problem je potem le v tem, da takšna težavica po tolikšnem odmikanju ni več le težavica, ampak postane en kapitalen problem. Zakaj? Ker je strah premagal zdravo pamet in ker je bil pogled na težavo le enostranski. Tako imenovane težave, problemi, naj vam ne predstavljajo nečesa slabega, nemogočega - naj vam postanejo izziv! Uganka, ki si jo želite rešiti na najbolj zabaven način. Izziv, ki vam bo namesto negativnih posledic, ki vam jih prinaša sedaj, v prihodnje prinesel neka nova znanja, nove izkušnje, nove možnosti.

PREVZEMIMO ODGOVORNOST ZASE

Izzive lahko rešujete sami ali pa s pomočjo drugih, pazite le, da se jih lotite na pravi način in ne tako, da prelagate odgovornost na druge. Sprejmite pomoč, a vsekakor se sami lotite vsakega izziva. Pozabite na bremena, saj si le-ta ustvarjamo sami. Vsaka energija je lahkotna, če se mi za to tako odločimo. Zapomnite si, čisto vse izvira iz nas samih. Tako težave, ki smo si jih ustvarili, kot tudi rešitve, ki smo jih našli. In rešitve je vsekakor dobro najti, saj bi se sicer lahko slepili celo življenje in prelagali svojo odgovornost, odločitve na tuja pleča, toda kdo potemtakem pravzaprav ustvarja naše življenje? Mi sami vsekakor ne, torej koliko imamo v takšnem primeru resnično svojega življenja? Že brez lastnega prelaganja preveč odločitev namesto nas sprejmejo drugi, bodisi starši bodisi prijatelji in družba, zato bi bila verjetno res pametna odločitev, da večji del svojega življenja prevzamemo sami nase.

Strah je vsekakor velik dejavnik za prelaganje odgovornosti. Strah pred neuspehom ali pa pred napačnimi odločitvami. Na koncu koncev je to odličen način, da lahko krivimo druge za svoje neuspehe in tako izpademo žrtev …

Ste se počutili kdaj, da ste žrtev? Mar ni to odlična potuha za dejanje, ki smo ga zakrivili sami? "Nekdo se je zarotil proti meni …" Ena najpogostejših fraz s tem v zvezi pa je recimo: "takšna je pač moja usoda, pač nimam sreče in moram trpeti." Te občutke, biti žrtev, smo žal vsi zelo dobro osvojili in mislim, da ni osebe na planetu, ki se ne bi vsaj enkrat v življenju počutila kot žrtev. Pravzaprav smo že v šoli podoživljali trpljenje ljudi v vojnah, podoživljali grozo zgodovine in v vsakodnevnem dogajanju poslušali žalostne zgodbe ljudi. Tudi verska vzgoja nam je dala velik pečat, saj "se moramo darovati in žrtvovati za Kristusa, ki je dal za nas celo samo življenje". Pač nalaganje slabe vesti, ki tako ljudi pokori in jim odvzame moč, ki jo ima človeštvo v sebi.

VSE JE NAŠA ODLOČITEV

S tako množičnim nalaganjem slabe vesti in vloge žrtve se je tudi družbena zavest energetsko močno znižala in moč, ki jo ima vsakdo izmed nas v sebi, se je pokorila in skrila. Vsak posameznik je del družbene zavesti in tako tudi vsak kroji energetski naboj in dogajanje na planetu. Mi smo tisti, ki s čiščenjem in iskanjem moči v sebi, lahko spremenimo cel planet. Vsakič, ko se nekdo izmed nas, znotraj v sebi znebi pečata žrtve, postane energija planeta lepša, bolj sveža in obetavnejša.

Žrtev ima vedno nekoga, od kogar je nadvladana, in vsaka žrtev zelo hitro najde oziroma si sama izbere krivca za svojo nesrečo. Kriv je nekdo, ki ni ta žrtev. Toda poglejmo resnici v oči in si resnično priznajmo, da smo za čisto vse "krivi" sami. Mi sami smo tisti, ki vedno odločamo. Tudi če prepustimo odločitev drugim, je bila naša odločitev, da bomo to storili! Kdor se ne odloči, se tudi to pravzaprav - odloči. Posledično smo torej le mi tisti, ki smo odgovorni za svoje življenje. Zapomnimo pa si, da smo 'krivi' tudi za vse dobro, kar se nam dogaja, ne le za slabo. Smo pa ljudje takšni, da damo na to "krivdo" takoj drugo nalepko, saj smo za nekaj dobrega že "zaslužni" in tako naprej … v neskončnost.

Ljudje imamo zelo radi nalepke, ki jih dajemo na praktično vse. Na svoje obnašanje, čustva, misli, poglede, dejanja … Vse tako zelo okrašujemo, da nastane na koncu popolna zmeda in enostavnost nikakor ne najde več svojega mesta. Dejstvo pa je, da je življenje enostavno. Zelo enostavno je le biti in energije potem sledijo našim navodilom, nas brezpogojno ubogajo. Lahko bi rekla, da so pravzaprav le energije tiste "žrtve", nad katere se ljudje tako radi znašamo, saj imamo včasih res tako zelo krute ideje (do sebe) - toda energije dosledno upoštevajo naša navodila.

Imamo torej dve orodji, naše odločitve (misli, čustva) in energije, ki te naše odločitve udejanjajo. Mar ni recept za življenje enostaven? Pravzaprav je kar preveč enostaven, ljudje imamo radi kompleksne zadeve. Enostavnost preprosto ni dovolj velik izziv in zato radi vse, kar je, očitno zavijamo v meglice in v - težave. Res je, težave najdemo povsod, kjer jih niti ni – sprva, kmalu jih namreč sami ustvarimo, kolikor smo jih želeli.

POT NAJ VODI NAPREJ

Človekova posebnost je brskanje po preteklosti. Tako zelo radi širimo očitke, zamere in med nami vlada splošno prepričanje, da preteklost kreira prihodnost. Mnogi ljudje stalno živijo v preteklosti, ukvarjajo se z vsem, kar se je dogajalo, česa vse niso dosegli, polni so obžalovanj in normalno je, da se osebi, ki nima ciljev, dejansko le ponavlja preteklost. Če so bili vsakič razočarani v prijateljstvu in razmišljajo le o tem, bo tako žal tudi v prihodnje. Mar ne bi raje določili poti, kam naprej? Pozabite na okolico, preteklost, dejansko stanje … na karkoli! Ta trenutek je prvi trenutek vašega življenja in le vi imate popoln vpliv na vašo sedanjost in prihodnost! Vi odločate, kaj se vam bo dogajalo, kaj vse boste doživeli … vi določate VSE … zase, seveda.

Zakaj posebej poudarjam, da vsakdo določa svojo pot? Predvsem zato, ker so mnogi mnenja, da sami točno vedo, kaj potrebujejo drugi. Znajo rešiti vse tuje izzive in točno razumejo vse tisto, kar posamezniki, s katerimi se srečujejo ali ukvarjajo, nikakor ne razumejo, saj ne gledajo na stvar objektivno. Odličen izgovor za vtikanje v tuje stvari! Izgovor, ki je zelo dobro sprejet in tako je avtonomnost v lastnem življenju spet lahko ogrožena. Tako je tudi krog sklenjen. Vedno privlačimo ljudi in dogodke, ki nam ustvarijo naše želje, in če se želimo slepiti, bo vedno prišel do nas nekdo, ki nam bo pri tem z veseljem pomagal.

Veliko samokontrole je potrebne, da pri sebi takšne stvari spremenimo. Zavedati se moramo, da če smo celo življenje živeli na določen način, je v nas že stara navada, katere železno srajco pa je možno tudi sleči. Seveda so za to potrebna dejanja, predvsem pa vztrajnost in vizija, kakršno želimo doseči s tem. Dobro premislite, kakšno življenje si želite - ne glede na trenutno stanje. Pozabite na filmske scenarije, raje sami sebe vprašajte, kaj si dejansko prav vi želite ter kaj vas osrečuje, potem pa sledite znakom, ki se vam pojavljajo do cilja. Predvsem pa, še enkrat poudarjam, poglejte resnici v oči, odpustite in predvsem res pozabite na preteklost in na druge ljudi, saj nihče ni niti kriv niti zaslužen za vašo sedanjost … pomembni ste le vi in vaše misli, čustva in vaša vizija.

0 komentarjev.

Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/Vloga-Zrtve-Igra-Izbira-Preracunljivost