V kolumni z naslovomLoto umazanih iger smo ministrici Radičevi zastavili vprašanje »Postavljamo javno vprašanje ministrici in Vladi ali bodo podobno usodo (kot nadzorniki sveta Pošte Slovenije) doživeli tudi vodilni na Loteriji Slovenije? Bo odstavljen predsednik uprave, ki si izplačuje previsoko plačo?
14 oktobra smo prejeli odgovor: “Postopki v zvezi z Zakonom o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti na Ministrstvu za gospodarstvo še tečejo in podatkov do zaključka vseh postopkov ne bomo dajali. Vsekakor bomo v primeru kršitev brez izjem ravnali tako kot v primeru Pošte Slovenije.” 19.10.2010 smo prejeli še odgovor:
Se bo preverjala tudi ustreznost izobrazbe in usposobljenosti predsednika nadzornega sveta? »Navedeni zakon ne daje pristojnosti preverjanja ustreznosti izobrazbe in usposobljenosti.« Boris Šuštaršič po vseh pravilih ne bi smel zasedati funkcije predsednika nadzornega sveta Loterije Slovenije. Zakaj ne? Ker Šuštaršič nima ustrezne izobrazbe in prav tako ni opravil potrebnega tečaja. Je zgolj gimnazijski maturant, moral bi pa imeti vsaj višjo izobrazbo.
[1]. To je seveda eden od razlogov, a še zdaleč ne edini in najbolj pomemben, saj Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) v 2. členu natančno določa, da se »z omejevanjem in preprečevanjem korupcije ter nadzorom nad nezdružljivostjo funkcij z drugimi funkcijami in dejavnostmi zagotovi neodvisno izpolnjevanje ustavno in zakonsko določenih funkcij; s preprečevanjem in odpravljanjem nasprotja interesov ter koruptivnih ravnanj ter nadzorom vzpodbuja in krepi transparentnost v procesih in postopkih izvrševanja javne oblasti pri opravljanju javnih funkcij in pri upravljanju javnih zadev …«
Boris Šuštaršič se šteje kot funkcionar, saj jedržavni svetnik in v tej vlogi tudi predsednik Komisije za socialno varstvo, zdravstvo in invalide ter član Komisije za gospodarstvo, obrt, turizem in finance (ni zanemarljivo dejstvo, da se pri njemu stalno prepletata področja sociale in financ), je kot smo že rekli predsednik nadzornega sveta Loterije, je član sveta FIHO in predsednik Komisije za pripravo aktov FIHO, predsednik NSIOS, predsednik Društva distrofikov Slovenije, član Sveta vlade RS za invalide in direktor Birografike Bori [2], direktor Doma dva topola, predsednik Zavoda invalidskih podjetij Slovenije torej, kar 12 funkcij, če naštejemo tistih v tujini.
Za človeka, ki je zaposlen za polovični delovni čas in prejema polovico svoje plače iz sredstev ZPIZ. Ni dvoma, da gre za »nasprotje interesov« po ZIntPK, saj gre za okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Gre za nezdružljivost funkcij in mešanje poslovnih in političnih interesov z javnim interesom. 26. člen zakona pa določa nezdružljivost opravljanja funkcije:
Poklicni funkcionar ob javni funkciji ne sme opravljati poklicne ali druge dejavnosti, namenjene pridobivanju dohodka ali premoženjske koristi in 27. člen, ki določa tako za poklicne kot nepoklicne funkcionarje, da ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v gospodarskih družbah, gospodarskih interesnih združenjih, zadrugah, javnih zavodih, javnih skladih, javnih agencijah in drugih osebah javnega ali zasebnega prava, razen v društvih, ustanovah in političnih strankah.
Ponovno smo šli v napad, da stvar ne bi šla v pozabo kot se to pogosto zgodi v podobnih primerih. V tem času smo predpostavljali, da bi ministrstvo že moralo preučiti zadevo in si o tem izoblikovati jasno mnenje, če bi seveda imeli resne namene. Je ministrstvo vzelo v pretres tudi Loterijo Slovenije? Bo ministrstvo ukrepalo tudi proti vodstvu in nadzornemu svetu, tako kot je bilo to v primeru Pošte Slovenije?
»Ministrstvo za gospodarstvo je prejelo pogodbi o zaposlitvi članov uprave družbe Loterija Slovenije, d. d., in pri pregledu navedenih pogodb ni ugotovilo nepravilnosti. Glede na vaše vprašanje o razrešitvi oziroma odpoklicu članov nadzornega sveta vam ponovno sporočamo, da skladno z Zakonom o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09-UPB3, v nadaljevanju besedila: ZGD-1) o razrešitvi nadzornega sveta odloča skupščina.
Iz lastniške sheme je razvidno, da Republika Slovenija nima neposrednega deleža v družbi Loterija Slovenija, ampak so delničarji navedene družbe Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij – FIHO (40 %), Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d. d. (25 %), Slovenska odškodninska družba, d. d. (15 %), Fundacija za financiranje športnih organizacij – FŠO (10 %) ter zaposleni, nekdanji zaposleni in upokojenci (10%).«
Dodajamo pa, da Ministrstvo namerno spregleda dejstvo, da je RS posredni deležnik v Loteriji Slovenije, kar v 90%; saj verjetno ni sprejemljivo trditi, da sta FIHO in FŠO zasebni fundaciji, ali pač? Po načinu delovanja in kršenju številnih zakonov pa je mogoče sklepati, da se tako počutijo tisti, ki z njima upravljajo! Torej ni presenetljivo, da se obnašajo kot despoti, ki po svoji presoji in arbitrarni logiki delijo javna sredstva, če se država ne zaveda kje in kako je gospodar.
Prejšnji teden pa je Reporter objavil članek Škandalozna plača direktorja Loterije novinarke Biserke Kardeža Cernjak. Fotografu Reporterja je celo uspelo fotografirati predsednika uprave Loterije Slovenije Tima Kocjana, saj nikjer na spletu ni bilo možno najti njegove fotografije. Zanimivo ne? Tako pomemben človek, ki je na takšni vodstveni funkciji že vrsto let, pa tako neviden, neopazen in nepoznan. Govorice o njemu so zelo misteriozne in nekateri celo trdijo, da si je spremenil identiteto oz. mu je bila dana nova, ker je pred tem opravljal določene »sumljive posle«.
Novinarka Reporterja nam je odstopila odgovor, ki ga je prijela s strani Ministrstva za gospodarstvo na vprašanje: Ali je ministrstvo za gospodarstvo kot prekrškovni organ že ukrepalo proti vodstvu Loterije Slovenije (predsedniku družbe Timu Kocjanu) zaradi izjemno visokega izplačila plače, kar je razvidno iz letnega poročila za leto 2009?
»Družba Loterija Slovenije, d. d., je skladno s prvim odstavkom 1. člena Zakona o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 21/10, 8/11, v nadaljnjem besedilu: ZPPOGD) zavezana k upoštevanju določb ZPPOGD. ZPPOGD je stopil v veljavo 15. dan po objavi v Uradnem listu, to je 30. 3. 2010.
Vlada Republike Slovenije je na podlagi ZPPOGD, v okviru enomesečnega roka, ki ga je določil ZPPOGD, sprejela Uredbo o določitvi najvišjih razmerij za določitev osnovnih plačil ter višine spremenljivih prejemkov (Uradni list RS, št. 34/2010, v nadaljnjem besedilu: Uredba). Iz navedenega je razvidno, da se višina prejemkov predsednika uprave družbe Loterija Slovenije, d. d., razkritih v Letnem poročilu za poslovno leto 2009, nanaša na izplačane prejemke pred uveljavitvijo ZPPOGD in Uredbe…
Če skupščina ne določi politike prejemkov članov organov vodenja, mora nadzorni svet pri določitvi prejemkov posameznega člana uprave slediti načelom iz sedmega odstavka 294. člena tega zakona. Ena od teh načel je - politika prejemkov članov uprave in izvršnih direktorjev spodbuja dolgoročno vzdržnost družbe in zagotavlja, da so prejemki v skladu z doseženimi rezultati in finančnim stanjem družbe.
Pri tem odgovoru opazimo spremembo, da si ministrstvo že zaveda, da Loterija Slovenije je v večinski lasti države. Nadalje pa se sprašujemo, kako je lahko ministrstvo ukrepalo lani septembra zoper Pošto Slovenije, saj so bili tudi njihovi podatki za preteklo poslovno leto, torej 2009, saj za tekoče leto 2010 še niso bili znani? Za Loterijo Slovenije pa ne, ki je šele po aferi Pošte Slovenije morda popravila pogodbe?
Na spletni strani FIHO pa lahko preberemo zanimivo obvestilo z dne 9.2.2011. »Sredstva za delovanje, programe in naložbe invalidskih in humanitarnih organizacij se zaradi nižjih koncesijskih dajatev (predvsem Loterije Slovenije) drastično zmanjšujejo, tako da je že ogroženo financiranje organizacij. Za letošnji januar so prejeli kar 0,413 milijona evrov manj koncesijskih dajatev, kolikor so jih na podlagi projekcije poslovanja Loterije Slovenije za leto 2011 načrtovali. Miran Krajnc, predsednik Sveta Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij (FIHO):
»Čudi me, da Loterija Slovenije, ki ima skoraj enake prihodke in dobiček kot predlani, plačuje manj koncesijsih dajatev.« FIHO je namreč še leta 2008 prejel od Loterije Slovenije 20,3 milijona koncesijskih dajatev (skupaj z dividendami), lani pa samo še 18,3 milijona evrov. Za letos so sicer načrtovali tudi 18,3 milijona evrov koncesijskih dajatev od Loterije Slovenije, vendar ta cilj najbrž ne bo dosežen, tako da je sofinanciranje programov, delovanja in naložb invalidskih in humanitarnih organizacij resno ogroženo.«
To je očitno v nasprotju s prej omenjenim načelom glede prejemkov članov uprave in tudi v nasprotju z osnovnim poslanstvom, ki ga Loterija Slovenije izkazuje in s čemer opravičuje svoj monopol ter utemeljenost, da se sredstva ne prelivajo v proračun RS, ampak v FŠO in FIHO; financiranje invalidskih, humanitarnih in športnih organizacij.
Kaj pa če predsednik nadzornega sveta Loterije Slovenije Boris Šuštaršič in predsednik uprave Tim Kocjan igrata svojoigro na srečo, imata svojo loterijo in imata celo monopol klasičnih iger na srečo v državi? FIHO je največji lastnik Loterije s 40% a ima v nadzornem svetu zgolj dva predstavnika, v nasprotju s predstavniki delavcev in upokojencev, ki so lastniki 10% pa imajo kar tri člane, Simona Fink, Damjana Križnik, Bojan Špende, plus ena članica, ki nosi ime predstavnica kapitala delavcev, Irena Linzner, torej skupno 4 člane od desetih.
Zelo bizarna sestava nadzornikov, kajne? Tu postane tudi zelo jasno, da Boris Šuštaršič načrtno destabilizira financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij, pri čemer spretno igra dvojno vlogo zastopnika kapitala in predstavnika invalidov. Država ali njeni zastopniki pa ga očitno pri tem tiho podpirajo.
V skladu z 39. členom ZIntPK podajamo pobudo na Komisijo za preprečevanje korupcije za uvedbo postopka ugotavljanja nasprotja interesov.
Elena Pečarič
Opombe: 1.Kodeks upravljanja javnih delniških družb namreč v 7.1 se med drugim določa »Pri presoji ustreznosti kandidata za člana nadzornega sveta se poleg zakonskih čimbolj upošteva še izpolnjevanje naslednjih pogojev; ustrezna osebna integriteta in poslovna etičnost, dosežena najmanj višja, praviloma pa visoka strokovna izobrazba imajo certifikat, s katerim se dokazuje specializirana strokovna usposobljenost za članstvo v nadzornem svetu, kot na primer Certifikat Združenja Nadzornikov Slovenije ali drugo mednarodno listino.« ↑
2. Zgolj kot direktorju Birografike Bori je njegova bruto plača v letu 2009 znašala 69.627 EUR ↑
