Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Verjeti-Neznana-Sila-Univerzum

Kaj pomeni verjeti? nedelja, 12. december 2021 @ 05:02 CET Uporabnik: Pozitivke Tokrat bi rada govorila o sili, ki nam je neznana in nenehno deluje na nas v našem univerzumu. Te sile ne vidimo, jo ne razumemo, tako kot ne vidimo in ne razumemo sile gravitacije, pa je vseeno ne moremo zanikati. Ta sila lahko deluje v naše dobro, če jo znamo uporabljati v vsakodnevnem življenju. Eden velikih učiteljev in prerokov naj bi dejal, da nam je dano tisto, v kar verjamemo. V ta poduk vsem nam, pa se je redko kdo poglobil in vzel te besede dobesedno. Verjetno res peščica je to informacijo razumela in sprejela kot merodajno v smislu resnične, praktične uporabe. Da bi resnično implementirali to dejstvo v našo podzavest, da se v življenju manifestira vse, v kar verjamemo, moramo kot prvo to verjeti. Tukaj pa nastane problem, ker so naša podzavestna prepričanja tako močna, da se v fizičnem svetu samo z mislijo ne morejo ustvarjati dogodki ali materialne stvari. Programi, kdo in kaj smo in ustvarjanje naše podobe, se začne že takoj v ranem otroštvu. Naši možgani so do 6 leta starosti v nekakšnem hipnotičnem trans stanju, tako da pasivno absorbiramo vse iz naše okolice. Proces socializacije oblikuje našo samo-identiteto. Hitro si nadenemo neko socializacijsko masko in se začnemo obnašati po pravilih družine, družbe, religije itd. Pridobimo moralne, etične, družbene, kulturne, politične ter ostale vrednote, norme in pravila. Od drugih to dobimo in verjamemo da je tako, ker drugega ne poznamo, nimamo še izkušenj, ki dajejo možnost presojanja. V otroškem obdobju se še ne sprašujemo kdo zares smo, temveč sprejmemo, da smo 'označbe' v nekih zgodbah, ki nam jo drugi predstavljajo iz njihovega vidika. Primer: ženski spol, bele rase, kristjanka-krščena brez privolitve; živeča v taki in taki državi, v drugih so pa taki in taki in njihova barva kože je lahko tudi za nas ogrožajoča ali pa ne itd. itd. Ko se rodimo, od prej vse pozabimo, torej ne vemo nič, tudi to ne kateri spol smo. Vse kar nas zanima je varnost, toplina in ljubezen matere ter dobri občutki ob tem. Vse naprej pa je razlikovanje od tega prvotnega, v osnovi pa vsi želimo samo varnost, toplino in ljubezen, tudi kot odrasla bitja. Verjeti? Da bi lahko prišli do močne vere v nekaj, moramo najprej počistiti podzavestne programe, ki nam nekje od zadaj šepetajo kaj je nemogoče, česa se ne da in kaj je tako in nič drugače. Seveda, ko govorimo o tovrstni veri, jo ne smemo povezovati z vero v smislu religij. Ravno tako vere ne smemo mešati z upanjem. Pravijo, da je upanje berač, ki prosi in se prebija skozi ogenj dvomov, pričakovanj in strahu. Res verjeti v nekaj pomeni 100% vedeti, da se bo nekaj zgodilo, brez našega poseganja v proces. Tako kot verjamemo, da nam bodo zrasli lasje, nohti, brada ali pa da bo tudi jutri sonce vzšlo. Tako kot ne polagamo roke na razžarjeno grelno ploščo štedilnika, ker 100% verjamemo, da se bomo opekli. A da smo do tega prišli, najverjetneje ni pripomoglo, ker so nas o tem opozarjali naši starši, do verjetja je prišlo, ko smo se vsaj enkrat opekli. Ali, ko nam kot otroku postrižejo dolge lase in neutolažljivo jočemo. Starši nam prigovarjajo, da bodo zrasli novi, a ne verjamemo, dokler nam res ne zrastejo. Šele potem smo o tem gotovi in verjamemo, da je tako. To so tiste 'lastne' izkušnje, o katerih tudi velikokrat govorimo. In življenja nas zares učijo zgolj lastne izkušnje. Mar ni tako? In do lastnih izkušenj nas vodi svobodna volja. Ozavestiti moramo tudi vse dogodke, ki so se nam do zdaj zgodili. Koliko jih je bilo, ko se vam je nekaj kar posrečilo, kar prišlo je od nekod in ste morda rekli 'kakšno naključje'. Do zdaj pa že vrabčki čivkajo, da naključja ne obstajajo. To je samo 'na-ključ-je'. Spomnite se pa lahko tudi dogodkov, ko ste že v naprej vedeli, da se vam bo nekaj slabega zgodilo. In točno to se vam je zgodilo. Še enkrat. Razmislite o vaših dosedanjih dogodkih oz. izkušnjah. Po vsej verjetnosti ste že velikokrat slišali, kako so ljudje z močno vero premagovali raznorazne bolezni. Ta vera pa mora biti tako močna, da preplavi našo podzavest, kajti 95% našega miselnega toka izhaja prav iz podzavesti. Tudi bolezni se pritihotapijo v naše življenje, ker si ustvarjamo negativna prepričanja in to predvsem na podzavestni ravni, kjer se skrivajo pretekli, 'od drugih učni' vsadki. Verjamem, da smo to že velikokrat slišali, v raznoraznih oblikah in konceptih. A postavi se vprašanje? Pa smo resnično to dojeli kot končno resnico? Ne! Če bi, nihče več nikoli ne bi razmišljal negativno. Predstavljate si našo vero ali prepričanje empirično, kot lestvico od 1 do 100. Ali pa še bolje od 0-50 negativno in od 51-100 pozitivno. S tem želim povedat, da smo tudi celo življenje razmišljali v smeri, da se z mislijo ne da vplivati na materijo. Nihče nas nikoli ni učil o tem in še dodatna negativna prepričanja so nam onemogočala, da pridobimo to izkušnjo, ki zares omogoča vero ali verjeti. Sedaj pa, kot da bi želeli samo v enem stavku dojeti nasprotno. Ne gre. To je proces, ki se ga moramo lotiti z usmerjeno pozornostjo, namenom in močno željo. Naša prepričanja so bila skozi življenje omejena na konkretna področja ravno z namenom, da smo bili oz. smo še vedno, omejeni - v smislu religije, fizike, spiritualnosti, moralnih vrednot in ne nazadnje ljubezni. Npr. če sem pripadnik neke religije, sem v to prepričan in sem samo to. Če čutim ljubezen do istega spola, sem označen z nalepko in sem v veliki večini nesprejet itd. itd. Ko k vsemu dodamo še zakone, zapovedi in pravila, je naše prepričanje zelo omejeno. Lahko pa osvojimo tudi znanje in vedenje, da smo lahko vse kar si zamislimo in v trenutku obrnemo zemeljsko paradigmo na glavo. Za lažjo predstavo si zamislimo snop svetlobe, ki sije skozi nekakšen kalejdoskop. Ta svetloba je naša zavest, čista misel brez oblike. Vzorec na kalejdoskopu, pa so naša prepričanja, ki smo si jih ustvarili tekom življenja. Slika oz. realnost, ki jo izkušamo, je odvisna samo od vzorca, skozi katerega ta svetloba sije. Če vzorec na kalejdoskopu zamenjamo, se spremeni tudi slika na projekciji. Mi smo torej projektor in na platno slikamo samo takšno projekcijo, kot jo v projektor-torej mi sami-projiciramo. Sedaj pa se vrnem na začetek, ko sem govorila o sili, ki jo ne razumemo. Tukaj mislim, da se pojavi največja prepreka, ker večina ljudi sebe doživlja kot majhne in nemočne. Zato je veliko lažje, če si zamislimo, da tega ne kreiramo mi, kajti mali ubogi jaz tako ali tako ni sposoben. In res ni, ne na zavestni ravni prepričanj s katerimi trenutno operiramo. Zato pa očitno lažje verjamemo, da to za nas opravi neka druga sila. Seveda, ker je vpliv religij močan in pravi, da je tam gor nekdo, ki nas tudi kaznuje in pošlje v pekel, če nismo pridni. Mogoče ista sila, ki nas je ustvarila, sami se nismo ustvarili. Prijokali smo od nekje na ta svet in vse kar o njem vemo je to, kar smo se naučili od staršev, šole, družbe itd. Skratka, bore malo. Nič ali pa še huje, veliko tega narobe. In najprej moramo veliko te nesnage počistiti. Že v naprej se opravičujem vsem tistim, ki so mnenja, da so njihova znanja in prepričanja pridobljena od zgoraj omenjenih naslovov, merodajna. Jaz izražam samo svoje razmišljanje, svoj pogled ter zdaj že definitivno verjetje, čeprav ravno tako še borbam s svojimi pridobljenimi vsadki preteklosti, ki me plašijo. Kaj je torej definicija prepričanja? Prepričanje oz. vera je nekaj, v kar naš razum niti malo ne dvomi. Če bi vam sedaj rekla, da gore lahko premikamo z mislimi, bi se pojavilo ogromno dvomov v naših prepričanjih. In za ta prepričanja, kot smo prej navedli, je nekdo v zgodovini skrbel, da ostanejo na svojem mestu, čeprav se tudi v Bibliji, Talmudu in Koranu najdejo podobni reki »dano ti bo to, kar boš verjel«. Pomislite kaj bi naše babice in prababice rekle na tehnologijo, ki obstaja danes. Velik problem naše civilizacije je, da smo do zob oboroženi z znanji, ki nam ne služijo in z Egom, da ne rabimo spoznati nič novega, ker že skoraj vse vemo. Nekateri pa si le upajo izstopiti iz (raz)uma in se podati v neznano, na svojo pot raziskovanja. Mogoče bo kdo od vas zahrepenel tudi po 'odrešujoči tabletki', ki bi hipno spremenila naša zavirajoča, sploh negativna prepričanja. A ne obstaja in jo tudi ne rabite. Stvar je tako preprosta, da jo ne vidimo. Tako kot je rekel Mali princ »bistvo je očem skrito«. Skrivnost je v tem, da je rešitev tako preprosta, da je zelo težko verjeti. Pa ravno to je tisti ključ ali sveti gral, če hočete. Z našimi mislimi kreiramo realnost. Ne sprašujte se kako, ker raven naše zavesti, ni sposobna tega dojeti. Zato verjemite raje, da obstaja nekakšna sila, ki vam pomaga, da z vašimi mislimi dobesedno, dobesedno in še enkrat, dobesedno ustvarjate in kreirate svoje življenje. Od zore do mraka je to edina resničnost, ki ji morate slediti. In še nekaj, zunanje okoliščine nikoli niso pomembne. Ja prav ste slišali. Pomembno je samo stanje vašega odziva na njih. Ustvarjajte si nove, drugačne izkušnje, ki vam bodo pomagale utrjevati vašo vero in nova prepričanja. Prisrčen pozdrav, Mely Vir: www.mychi.si Komentarji (1) www.pozitivke.net





 

Domov
Powered By GeekLog