Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Verjamemo-Razumemo-Delamo-Bitja

Zakaj se ljudje (razumna bitja!), obnašamo nerazumsko in dostikrat naravnost butasto sreda, 27. januar 2016 @ 05:02 CET Uporabnik: Pozitivke Če želite dobiti podrobnejši vpogled v to, kako ljudje mislimo in zakaj verjamemo in delamo, kar verjamemo in delamo, potem vam res priporočam, da si preberete tale članek. Gre za povzetek knjige Thinking, Fast and Slow (bestseller!) Nobelovega nagrajenca profesorja Daniela Kahnemana. (Opomba: Knjiga je bila izdana leta 2011. Ima 512 strani, zato bo povzetek najbrž koristen.) Postalo vam bo jasno, kako je možno, da počnemo in verjamemo take kozlarije kot jih vidite in doživljate dnevno. Predvsem pa boste lažje razumeli sebe in druge. In lažje boste kaj naredili za spremembo. Pri sebi in pri drugih. Imamo dva sistema za razmišljanje Vsakič, ko moramo o nečem razmisliti, naš um uporabi 2 sistema razmišljanja: Sistem 1: To je miselni sistem, ki upravlja z avtomatskimi nalogami, emocijami in enostavnimi operacijami v stilu 1+1 = 2 Razume enostavne izjave. Zelo hitro dogajanju doda stereotipni pomen ne glede na pravilnost oz. veljavnost le-tega. Sistem 2: To je miselni sistem, ki ga uporabimo, ko se moramo osredotočiti na podrobnosti. Trud vložimo zavestno. Je počasnejši od Sistema 1, kar je manjša hitrost načeloma potrebna za formalno logiko. Ljudje cenimo Sistem 2, vendar se ne zavedamo, da večino časa prebijemo v Sistemu 1. Procesiranje v Sistemu 1 je namreč zelo učinkovito. Sistem 2 misli, da je glavni, ampak v resnici je Sistem 1 heroj naše življenjske zgodbe. (Moja opomba: Iz stanja razsvetljenja postane ta delitev še dosti bolj točna in razumljiva. Obnašanje človeka v stilu Sistem 1/Sistem 2 postane iz stanja razsvetljenja popolnoma jasno.) Kdaj in kako deluje kateri sistem Kateri sistem za razmišljanje uporabljamo, je odvisno od truda, ki ga v to vlagamo. Primer: Če se počasi sprehajamo po poznani poti, uporabljamo Sistem 1. Če pospešimo, se bo vklopil Sistem 2. Če pa bomo ob tem hoteli še rešiti kakšen zapleten problem, se bomo najbrž ustavili, da bo deloval samo Sistem 2. Možgani namreč v tem primeru ne prenesejo še dodatne obremenitve. Študije so pokazale, da koncentracija in intenzivno razmišljanje znižajo nivo glukoze v telesu. Če je naš Sistem 2 zavzet, potem je velika verjetnost, da bomo pri  obnašanju in delovanju padli v stereotipe ali da se bomo dogajanju in razmišljanju posvetili le površinsko. Sistem 1, ki je hiter, takoj »skoči« na plan z rešitvijo, mislijo ali izjavo. Te rešitve, misli ali izjave (kar vse postane neko prepričanje) se bo držal tudi, če se izkaže, da je bila napačna. Dejstva, ki dajejo tako izjavo (ki je dejansko prepričanje) pod vprašaj, Sistem 1 enostavno več ne absorbira ali upošteva. Taka dejstva bi namreč dala pod vprašaj človekovo samozavest (ki stoji na obstoječih prepričanjih) in jih Sistem 1 ignorira. Delovanje Sistema 1 je zato v smeri vzdrževanja našega pogleda na svet ne glede na dejstva, ki se kasneje pojavijo in bi našemu pogledu/mnenju/prepričanju nasprotovala. Primer, kako Sistem 1 vzpostavi nek določen pogled na svet: Vidi, kako se je na nekem križišču vnel avto. Če vidi avto v plamenih kasneje na istem križišču, bo zaključil: Na tem križišču avti zagorijo. To bo verjel v nedogled, tudi če ne bo videl več nobenega avta, ki bi tam gorel. Kako nastanejo napake v razmišljanju Sistem 1 bi rad, da bi bil svet povezan in smiseln. Zato išče in »najde« vzročno-posledične povezave tudi, kjer jih ni. Če imamo samo del podatkov, bo Sistem 1 predpostavil, da imamo kljub temu vse potrebno za odločitev ali ustvarjanje mnenja/prepričanja. Sistem 1 deluje po principu »kar vidim, je vse, kar je«. Ne išče manjkajočih delov zgodbe. Sistem 1 bo enostavno zapolnil manjkajoče informacije, pa čeprav bodo najbrž netočne. Sistem 1 bo povezal dva zaporedna dogodka, pa čeprav nimata nobene logične povezave. (Moja opomba: Dober primer je razlaga določenih ljudi, da so klic po telefonu »privabili« z vibracijo svoje misli, ker so pač na nekoga pomislili in je dejansko poklical. Da so isti dan pomislili še na 10 drugih ljudi in jih nihče od njih ni poklical, je za njih in njihov Sistem 1 nepomembno.) Sistem 2 lahko še poveča napake Sistema 1, ker išče razloge, da bi še naprej verjel v tisto, kar je podal Sistem 1. Na nek način Sistem 2 skuša potrditi videnje sveta, ki ga je ustvaril Sistem 1, ki je pač hitrejši od Sistema 1 in vzpostavil začetno prepričanje. Od tam potem Sistem 2 izhaja. Naša naravna tendenca je, da se osredotočimo na vsebino sporočila in ne na to, koliko je sporočilo relevantno. In to potem vpliva na našo sposobnost presoje. Primer: prikazi sicer redkih dogodkov v množičnih medijih (vojne, potresi, naravne nesreče, prometne nesreče ipd.) vplivajo na to, da imamo popolnoma napačna prepričanja o tem, kaj je nevarno za naše življenje. In se ne osredotočamo na svoje zdravje, ampak na druge aspekte življenja. To s pridom uporabijo zavarovalnice, marketinške agencije ipd. in izkoristijo naš pomanjkljiv način razmišljanja in posledično naše napačne odločitve. Ljudje tudi ne razumemo, da se na dolgi rok stvari v splošnem vedno vrnejo na neko statistično povprečje. Zato iščemo razlago in vzročno-posledične povezave, kjer jih ni. Primer: igralec v bejzbolu je uspešen v prvem letu in neuspešen v drugem. Ljudje bodo poskušali to razložiti s celo množico analiz. V resnici je imel pač v prvem letu več sreče. Kako nastane popačena realnost in posledično optimizem Um skuša najti najprej neko preprosto razlago namesto bolj težke, ki je lahko kontradiktorna obstoječemu stanju. Ljudje najdemo pomen v zgodbah, ki poudarijo osebne lastnosti in spretnosti, ignoriramo pa vpliv sreče in statistike. Zato se ljudje osredotočamo in zapomnimo samo tiste dogodke in dokaze, ki potrjujejo naše prepričanje in totalno ignoriramo nešteto tistih, ki dokazujejo nasprotno. (Moja opomba: Odličen primer so izjave ljudi glede Zakona privlačnosti. Sicer potrdijo, da je nekako logično, da recimo denar ne kar pada z dreves zaradi misli, ampak vseeno bodo rekli: »Zame pa Zakon privlačnosti deluje! Vem, ker se mi je zgodilo to in to, ker sem si to zamislil/a.« In so enostavno zbrisali vse dogodke in dokaze, ki nasprotujejo njihovemu mnenju.) (Še vedno moja opomba: Izjava »Tvoje misli ustvarjajo tvoj svet.« je totalno napačno razumljena v duhovnih sferah. Sploh ne pomeni, da z mislimi vplivamo na svet, ki se sedaj postavi »skladno z našo vibracijo«. Pomeni pa to, da sedaj začnemo videvati svet kot smo se sprogramirali. Na ta način postane možno, da enak objektivni svet, ki je tak kot je, navidezno deluje kot bi se prilagajal vsakemu, ki verjame, da na svet vpliva s svojimi miselnimi vibracijami. To je seveda logično nemogoče, ker bi prišlo do nerešljivih nasprotij v delovanju sveta. Več o tem si lahko preberete v članku Kakšen bi bil svet, če bi Zakon privlačnosti res deloval) Ljudje bomo raje svojo preteklost tj. svoje spomine spremenili in realnost popačili ter prilagodili tako, da se bodo skladali z novimi izkušnjami in informacijami kot pa da bi prišli v nasprotje sami s sabo, na kar kažejo te nove informacij in nove izkušnje. Ljudje zamešamo ali  zamenjamo dejansko izkušnjo in naš (napačen) spomin o njej in tako pride do iluzij. (Moja opomba: Tako pride do tega, da ljudje začnejo živeti v fantazijskem svetu, ki nima veze z realnostjo. Ker pa je njihov sistem prepričanj trdno zasidran v iluziji, je take ljudi težko premakniti spet v realno dogajanje. Kakršnakoli logična razprava namreč zahteva vklop Sistema 2, to pa za take ljudi predstavlja neprijeten napor. Se boljše počutijo v blodnjavosti Sistema 1. Če se že kaj zgodi pri razpravi s takim človekom, je to negativna čustvena reakcija, ki samo potrjuje delovanje Sistema 1, ki nadzira čustva.) Ko opisujemo ali razmišljamo o situacijah, kjer smo bili vpleteni, imamo tendenco, da vidimo sebe in svoje sposobnosti ter reagiranje v dosti bolj pozitivne luči kot se je dejansko zgodilo. Naše mnenje o naših sposobnostih v primerjavi z drugimi ljudmi je tudi visoko. Še en popačen aspekt realnosti. Tak način razmišljanja je med drugim zaslužen za podjetništvo, kjer ljudje gredo z optimizmom v posel, čeprav je statistika proti njim. Primer: Statistika v ZDA pravi, da bo manj kot tretjina podjetij doživela 5 let obstoja. 80% podjetnikov pa smatra, da so njihove možnosti uspeha in obstoja na dolgi rok velike. Ena tretjina podjetnikov celo smatra, da je možnost njihovega neuspeha enaka nič. Po njihovo jim je torej uspeh 100 % zagotovljen. (Moja opomba:  Temu bodo nekateri rekli optimizem ali pa pozitivno razmišljanje. S stališča objektivne realnosti pa je to blodnjavost ali iluzija.) Zaključek knjige pa je… (Moja opomba:  Knjiga opisuje še dodatne fenomene kot npr. da se ne splača kar avtomatsko verjeti strokovnjakom na področjih, kjer je velik vpliv sreče (npr. investicije), da imamo v sebi pravzaprav dve osebnosti itd…. Ampak tega je kar dosti, zato se bom tukaj s povzetkom ustavil in podal samo zaključek iz knjige.) Avtor pravi: Najpomembnejša lastnost sistema 2 je, da je len. Najpomembnejša lastnost Sistema 1 je, da ga ne moremo izključiti. Neprekinjeno sprejemamo cel kup signalov iz okolja, ki pa jih redko obdelamo v celoti. Če povežemo vse te človeške tendence, potem je težko zastopati mišljenje, da smo razumska bitja. Pa še moj komentar z aplikacijo zgoraj povedanega plus nekaj dodatnih informacij na sfero duhovnosti in osebnostne rasti Da bi bolje razumeli obnašanje odraslega človeka, bomo vzeli kot primer Zakon privlačnosti. Si bomo pogledali, kako lahko nekaj, za kar ni nobenega objektivnega ponovljivega testa, ki bi potrjeval trditve vernikov v ta zakon, postane v mislih teh vernikov neizpodbitno dejstvo in »najmočnejši naravni zakon« kot pravi knjiga The Secret. Da bi popolnoma razumeli tale komentar, si poglejte video seminar 9 šokantnih psiholoških eksperimentov, ki kažejo človeka celo v grozljivi luči. Ta namreč predstavi še dodatne psihološke aspekte človeka, ki so pomembne pri tej predstavitvi. Sedaj bomo sestavili sporočilo zgoraj povzete knjige Thinking, Fast and Slow in sporočilo rezultatov psiholoških eksperimentov, ki so zajeti v zgoraj omenjenem video seminarju. Film in knjiga The Secret (Skrivnost) prideta na plano v premišljeni manipulativni kampanji v množičnih medijih. (Mimogrede, to je priznal tip, ki jo je skreiral.) Reakcija množic je predvidljiva, pač skladno z rezultati omenjenimi v Kakšen je vpliv množičnih medijev in Kakšen je vpliv mnenja večine Zakon privlačnosti potrdi Oprah Winfrey v svoji oddaji. Kaj se zgodi pri ljudeh, pojasnijo rezultati eksperimenta opisanega v  Kaj delamo pod vplivom avtoritete Akterji filma The Secret postanejo avtoritete in njihova beseda zakon. Kaj se zgodi pri ljudeh, pojasnijo rezultati eksperimenta opisanega v  Kaj delamo pod vplivom avtoritete Ljudje začne verjeti. Vera se širi skladno z rezultati eksperimenta Kakšen je vpliv mnenja večine Pojavijo se skeptiki, ki vernikom predočijo realnost. Reakcija vernikov je skladna s tisto, opisano v zgoraj povzeti knjigi tj. iz svojega dogajanj izločijo dokaze proti in sprejmejo samo dokaze za. Verniki v Zakon privlačnosti si svoje prepričanje utrdijo skladno z opisom v knjigi (npr. iščejo vzročno-posledične povezave, kjer ne obstajajo; popačijo realnost kot jim ustreza itd.) in rezultati eksperimenta opisanega v Zakaj je naš spomin vprašljiv Starši prenesejo svojo vero v Zakon privlačnosti na otroke skladno z rezultati eksperimenta Kakšen je vpliv avtoritete na otroke Skeptiki okrepijo napad, ampak verniki se ne dajo, pač skladno z Kako izgleda v praksi kognitivna disonanca in z opisom delovanja Sistema 1 in Sistema 2 v knjigi. Končni rezultat? Poglejte duhovno sfero in vam bo jasno. Če seveda sami ne boste padli pod vpliv vašega Sistema 1 kot je opisan zgoraj. Kaj lahko naredite zase? Vaša edina možnost za zmago nad Sistemom 1 je SAMOZAVEDANJE. Torej zavedanje samega sebe in svojih dejanj in svojega razmišljanja. Iz tega sledi potreba po samoopazovanju. Torej opazovanje samega sebe. To pomeni objektivno opazovanje brez čustev. Brez tega vas bo vaš okvir prepričanj (ob)držal na nivoju, kjer ste. In ne boste sposobni sprejeti ničesar, kar je izven vašega okvirja prepričanj. Posledično boste o(b)stali v začaranem krogu lastnih prepričanj. To kar je potrebno narediti, je v bistvu osebnostna rast. Ne duhovna rast, osebnostna! Če želite razumeti razliko, si poglejte članka Kakšna je razlika med duhovno in osebnostno rastjo in Zakaj osebnostna rast ni avtomatsko duhovna rast in zakaj bodo »duhovneži« v glavnem občepeli v svojem duhovnem razvoju Izvesti, kar je opisano v predhodnih nekaj stavkih, je v teoriji preprosto, vendar se v praksi izkaže težko. Moramo se namreč »preprogramirati«. To pa pomeni spremembe in spremembam se upiramo. No , upira se predvsem Sistem 1. Ampak če sprememb ne naredite, obstaja velika verjetnost, da boste obviseli v hipnotičnem stanju množice. Sama knjiga in rezultati psiholoških eksperimentov pa vam kažejo, kam to vodi. Da ne govorimo o tem, da nas zgodovina uči, da čredo vedno oderejo ali pa gre v prepad. Vaša odločitev pa je, po kateri poti boste šli. Z množico ali izven množice? Želim vam, da bo izbrali dovolj moči, da stopite na svojo pot izven množice, pa če ta množica deluje še tako prijetno duhovna in varna. Robert Bric www.RobertBric.si - portal za prehod v naslednjo fazo osebnostne rasti Komentarji (0) www.pozitivke.net





 

Domov
Powered By GeekLog