Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) definira vero kot zavest o bogu.
Ko pogledamo kako definira religijo vidimo, da jo prav tako; zavest o bogu.
Na wikipediji sicer lahko vidimo, da le ta razlikuje med vero in religijo, da je religija sistem dogem in ritualov, moje mnenje pa je, da ti brez zavesti o bogu rituali in dogme ne morejo nič pomagati. Rituali so sicer lahko dodana vrednost, če komu pomagajo k povečanju zavesti o bogu.
Zdaj povrnimo se k osnovnim atributom boga. V vseh verskih spisih je atribut boga resnica od hinduističnih kot Sat, preko zaratustrijanskih, budističnih, krščanskih, muslimanskih, do religije sikhov, k je ena mlajših religij.
Vsak zase ve, da je živeti v resnici, ko imaš vse počiščeno, nimaš nobenih razlogov, da bi komurkoli zaradi česarkoli lagal, nimaš dolžnikov, niti ti nisi nikomur nič dolžan en prijeten sproščujoč občutek, zato ni samo Jezus rekel, da resnica osvobaja, to piše tudi v drugih verskih spisih od hinduističnih do budističnih.
Seveda v vseh obstaja tudi poglobljena resnica, za katero verski spisi vključno z Jezusom pravijo, da je ta resnica duh.
Čeprav nekateri kar naprej lažejo, pa verjetno ni nikogar, ki ne bi bil kdaj pa kdaj v tisti resnici, ki osvobaja. V njej človek lahko začuti olajšanje.
Torej če se v sebi resnicoljuben si v religijski zavesti.
Drugi atribut boga je mir. V vseh verskih spisih je ogromno napisanega o miru, v hinduistični religiji pojejo celo mantro shanti, kar ne pomeni nič drugega kot mir.
Še Jezus je rekel; »Blagor tistim, ki delajo za mir, kajti imenovani bodo božji sinovi«
Seveda bi tu lahko navedel tudi veliko primerov iz hinduizma in budizma, ampak ker je naše prebivalstvo v večini katoliško raje vzamem za primer navedbe kar Jezusa.
Torej kadar si v miru sam s seboj in sosedi si v religijski zavesti in jaz ne poznam nikogar, ki si ne bi želel kdaj pa kdaj biti več miru.
Tretji atribut boga je ljubezen. O ljubezni je v verskih spisih ogromno napisanega, pa naj spet dodam Jezusov citat; »Kdor ne ljubi, boga ni spoznal, kajti bog je ljubezen.”
Zdaj, ali morda poznaš koga, ki ni bil nikoli ljubljen, ki ne želi biti v občutku ljubezni, ko ljubiš in čutiš, da si ljubljen?
Torej kadar si v občutku ljubezni si v religijski zavesti, zato trdim, da nikogar ni, ki ne bi bil kdaj pa kdaj v religijski zavesti.
Kaj pa hinavščina, ljubosumje, sovarštva in vojne so to produkt religijske zavesti?
Ne, iz mojega zgornjega pisanja je jasno razvidno, da so to lahko izključno in samo produkt nereligijske zavesti.
Komur je to jasno mu je pač jasno, komur pa ni, mu je pa itak lahko le oblačno. ;)
Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) definira vero kot zavest o bogu.
Ko pogledamo kako definira religijo vidimo, da jo prav tako; zavest o bogu. 
