Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Vegetarijanstvo-Nosecnost-Pediatrija

Vegetarijanstvo med nosečnostjo in v otroštvu? petek, 29. april 2016 @ 05:02 CEST Uporabnik: Pozitivke Piše: Maja Južnič Sotlar v Vivi www.viva.si Vroča tema slovenske pediatrije Prvo leto je eno od najintenzivnejših obdobij v življenju, saj sta rast in razvoj človeka v tem obdobju najhitrejša. Dojenček zato potrebuje več beljakovin, vitaminov in mineralov na energijsko enoto kot odrasla oseba. Uravnotežena zdrava prehrana je izrednega pomena v celotnem obdobju rasti, zlasti med nosečnostjo in v prvem letu otrokovega življenja. Vegetarijanstvo v tem obdobju – da ali ne, to je bila vroča tema letošnjih Derčevih dni, podiplomskega izobraževanja za pediatre. Kakšni so odgovori? Mlajši ko je otrok in bolj ko je omejen nabor živil v njegovi prehrani, večje je tveganje, da pride do pomanjkanja posameznih hranil. Zato slovenska pediatrična stroka v smernicah za prehrano zdravih dojenčkov odsvetuje vegetarijansko prehrano, staršem, ki se vseeno odločijo za tovrstno prehranjevanje, pa svetuje lakto-ovo vegetarijansko prehrano in redne kontrolne preglede pri izbranem pediatru. Po oceni delovne skupine za nutricionistiko, ki je pred dvema letoma oblikovala te smernice, sta vegansko in makrobiotično prehranjevanje za otroke škodljiva. Ne prepoved, opozorilo glede vegetarijanstva "Ne želim reči, da vegetarijanstvo nujno prinaša tveganja, vendar pa se mora vsakdo, ki se odloči za tovrstno prehranjevanje, zavedati večjega tveganja, da pri otroku pride do nezadostnega vnosa nekaterih hranil, ki so nujna za normalen razvoj. Zato je smiselno – zlasti v občutljivih obdobjih, kot so nosečnost in čas dojenja, prva leta življenja in puberteta – pogosto preverjati vsebnosti nekaterih snovi v organizmu. Le tako lahko pravočasno ugotovimo morebitna pomanjkanja in pacienta seznanimo o oblikah njihovega nadomeščanja," stališče stroke do tovrstnega življenjskega sloga, zlasti ko gre za majhne otroke, pojasnjuje pediater dr. Rok Orel, predstojnik Kliničnega oddelka za gastroenterologijo, hepatologijo in nutricionistiko na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana.  Sogovornik dodaja, da so izsledki številnih raziskav pokazali, da je uravnotežena vegetarijanska prehrana lahko tudi zaščitni dejavnik, ki zmanjšuje tveganje za nastanek nekaterih vse pogostejših kroničnih bolezni čezmerno prehranjene populacije v razvitem svetu in državah v razvoju. V primerjavi z vsejedci je tveganje za razvoj ishemičnih bolezni srca, srčne in možganske kapi, hipertenzije, sladkorne bolezni tipa 2 in morda tudi nekaterih vrst raka pri lakto-ovo vegetarijancih in veganih celo manjše. Poglavitna razloga za to naj bi bila povprečno nižji indeks telesne mase in boljši profil maščob v krvi. "Vendar pa nas to ne sme zavesti. Zlasti vegane lahko ogrozijo nizka energijska gostota hrane, ki prinaša nevarnost nezadostnega energijskega vnosa, slabša biološka vrednost beljakovin rastlinskega izvora, nezadosten vnos esencialnih maščobnih kislin ter nižja vsebnost ali slabša biološka dosegljivost nekaterih mineralov (železo, cink in kalcij) in vitaminov, ki jih v živilih rastlinskega izvora ni. To so vitamini A, D in zlasti B12." Pozor na vitamin B12 "Čisti vegan vsega prej naštetega ne more dobiti brez živil, oplemenitenih s snovmi, ki jih ni v rastlinski hrani, ali prehranskih dopolnil. Pomanjkanja, ki so zlasti pogosta pri dojenčkih in majhnih otrocih, namreč lahko pripeljejo do trajnih posledic. Povrhu se neredko ne pokažejo dovolj zgodaj ali s takšno klinično sliko, da bi jih hitro prepoznali in zdravili. Vsi starši, ki se odločijo, da bodo svojega otroka hranili vegetarijansko, pa tudi nosečnice in doječe matere, naj se zato posvetujejo s strokovnjakom iz uradne medicinske stroke. Kupiti nekaj prehranskih dopolnil prek spleta, v prepričanju, da si naredil vse, je lahko usoden dvorezen meč," opozarja dr. Orel. Vsa prehranska dopolnila namreč niso enako dobra. Starši morajo še posebno pozorni biti pri nadomeščanju vitamina B12. "Kot vemo, ga dobimo tako rekoč le iz hrane živalskega izvora. Res so ga našli tudi v nekaterih algah, vendar v drugačni obliki, za katero nekatere študije kažejo, da je človek sploh ne more izkoristiti. Pri tem imamo opraviti z dvojno pastjo: človek verjame, da ustrezno skrbi za nadomeščanje, v resnici pa ne dobiva ničesar!" Vitamin B12 je ena od ključnih snovi za pravilen nevrološki razvoj, njegovo pomanjkanje pa se (lahko) s kliničnimi znaki pokaže šele pri enem letu starosti. Dr. Rok Orel pravi: "Večinoma gre za otroke, ki jih rodijo dolgoletne veganke, torej je povsem možno, da so se že rodili s pomanjkanjem tega vitamina. Med dojenjem ga ne dobijo, saj ga primanjkuje tudi materam, a tudi ne po uvedbi čvrste veganske hrane. Pri teh otrocih se znaki magaloblastne anemije ne pokažejo vedno, zato neredko ostanejo spregledani, saj jih nekateri starši ne pripeljejo dovolj pogosto na pregled k izbranemu pediatru." Pomanjkanje vitamina B12 povzroči okvaro osrednjega živčevja, ki tudi po zdravljenju praviloma ostane, denimo v obliki manjše intelektualne sposobnosti ali različnih stopenj nevrološke okvarjenosti. Če pomanjkanja B12 ne ugotovimo, utegne otrok celo umreti."  Vegetarijanstvo med nosečnostjo in v prvih letih življenja – da ali ne? "Večina smernic strokovnih združenj pravi, da je dobro načrtovana vegetarijanska prehrana (zlasti lakto-ovo), pri kateri sestavine, ki jih v živilih rastlinskega izvora ni ali pa jih je premalo, nadomeščamo z obogatenimi živili in s prehranskimi dopolnili, primerna za prehrano v vseh življenjskih obdobjih. Vendar pa je v obdobjih povečanih potreb, torej v otroštvu, mladostniški dobi, med nosečnostjo in v času dojenja, potreben natančen nadzor. Le tako je mogoče ugotoviti, ali posameznik skrbi za primeren energijski vnos ter ustrezne količine beljakovin, esencialnih maščobnih kislin, železa, cinka in kalcija ter vitaminov B12 in D," odgovarja dr. Orel. Kaj pa veganska in makrobiotična dieta?" Enako kot druge zelo omejevalne oblike prehranjevanja tudi veganstvo in makrobiotično prehranjevanje v teh občutljivih obdobjih odsvetujemo, saj imata preozek varnostni rob. V vsakem primeru pa naj starši pridejo na posvet k strokovnjaku!" Kot pojasnjuje sogovornik, je manjša pomanjkanja, torej različne oblike slabokrvnosti, slabše pridobivanje teže in nižje ravni beljakovin v krvi, dokaj lahko zdraviti. "V primerjavi s hudim pomanjkanjem vitamina B12 vse našteto praviloma ni usodno. Toda otroka moramo vseeno pregledati in preveriti njegovo stanje." Kdo lahko svetuje? Kot so pokazale številne raziskave, so vegetarijanci v povprečju bolj izobraženi in tudi sicer živijo bolj zdravo, poleg tega se več gibljejo kot vsejedci. "Taki se zavedajo vseh tveganj in poskrbijo za varen razvoj svojih otrok. Bojimo pa se tistih, ki se brez pravih informacij, prepričani v nekakšne zarote, odločijo za skrajne oblike prehranjevanja, pravzaprav celotnega življenjskega sloga. Prav iz takih družin k nam občasno pripeljejo otroke, ki jim kljub takojšnjemu ukrepanju ne moremo več v celoti pomagati," poudarja dr. Orel. Pa bi zaleglo, če bi pravočasno dobili ustrezne informacije? Ali so slovenski pediatri, družinski zdravniki in ginekologi dovolj podkovani za primerno in celovito svetovanje, kako zdravo donositi plod ter nato hraniti dojenčka in otroka v vegetarijanskem slogu? "V povprečju bržkone še ne. Tudi zato nujno potrebujemo preproste in jasne smernice za obravnavo pacientov, ki se prehranjujejo omejevalno. Vsi moramo vedeti, kaj jih je treba vprašati, kako se z njimi pogovoriti, kam jih usmeriti na dodaten posvet, pa tudi, katere redne preiskave so potrebne za zgodnje ugotavljanje morebitnih pomanjkanj." Pomanjkanja tudi pri vsejedcih! Živimo v svetu preobilja in premalo gibanja, čezmerno težkih in tudi debelih je čedalje več otrok in mladostnikov. Vsejedi otroci skupaj s starši v povprečju pojedo veliko več neustreznih, premastnih in presladkih živil kot vegetarijanci. Tudi obroki v vrtcih in šolah še vedno vsebujejo tudi zelo sladka živila in pijače, ne le kakovostnih mesnih izdelkov …  Ali torej lahko trdimo, da je vsejedo prehranjevanje bolj zdrava izbira kot izobraženo vegetarijanstvo, smo še vprašali sogovornika. Dr. Rok Orel pravi: "Pomislek je na mestu. Strokovne smernice za prehrano otrok v šolah in vrtcih so zagotovo dobre. Obenem se moramo vprašati, kaj od zdravega obroka, ki ga povprečen šolar dobi na mizo, tudi v resnici pojé, kaj pa si pozneje kupi v najbližji trgovini. Žal skoraj vsem primanjkuje časa za pripravo zdravih obrokov doma. Raziskave so pokazale, da imajo tudi evropski in ne le severnoameriški otroci klinično pomembna pomanjkanja nekaterih snovi, pa čeprav jih je večina vsejedih in energetsko prehranjenih, številni celo preveč. Vse to kaže, da imamo dandanes veliko težav s prehranjevanjem. Dejstvo je, da pri večini otrok, ki se ne prehranjujejo zdravo, v kratkem obdobju praviloma ne pričakujemo hudih zdravstvenih posledic, ki bi ogrožale življenje. Kakšno je dolgoročno tveganje za nastanek nekaterih kroničnih bolezni, pa je seveda drugo vprašanje. Toda skrajne, zelo omejevalne oblike prehrane lahko zelo hude posledice povzročijo že v zelo kratkem času." Komentarji (0) www.pozitivke.net