Varovati moramo rodovitno zemljo, pitno vodo in semena Znanega okoljevarstvenika, raziskovalca, pisatelja, publicista in predavatelja Antona Komata bralkam in bralcem naše revije ni treba podrobneje predstavljati, saj je na straneh Misterijev bodisi kot pisec bodisi kot sogovornik nastopal že kar nekajkrat. Brez dvoma pripada slovenski in globalni duhovni aristokraciji, ki je konstruktivno uporniška in jo sam takole definira:
»Njihov upor ni delo anarhista, ki sovraži elite in svet tehnologije. Upornik tudi ne predstavlja brezzakonja, pač pa sledi večnim zakonom človeka, načelom njegove naravne etike. Vrednote naravne etike človeka so svetost življenja, dostojanstvo človeka, dolžnost do drugih, odgovornost do drugačnih in posvečenost umrlih … Gozd je pradomovina človeka in prostor, kjer živijo odločni možje. Mož mora držati besedo, sicer beseda drži moža. Mož beseda ve, da je njegova dolžnost biti zagovornik resnice ter varuh zatiranih in nemočnih.«
Komat se za svoje vrednote in stališča bori že dolgo vrsto let, iskreno in nepodkupljivo, če je treba tudi sam proti vsem. Ne pa kot številni samozvani »borci« za takšne ali drugačne »plemenite cilje«, za katere pa se hitro izkaže, da zgolj hlepijo po položaju, slavi in predvsem denarju …
Gospod Komat, v svojih knjigah in javnih nastopih že vrsto let dokazujete, da je zahodna (post)industrijska civilizacija tako rekoč pred dokončnim zlomom. Kateri so glavni razlogi za to porazno stanje?
Temeljni vzrok je popolno nasprotje med ekologijo in ekonomijo. Če je ekologija veda o našem domu, o ekosistemih planeta Zemlja, naj bi bila ekonomija veda o dobrem gospodarju v tem edinem domu, ki ga imamo. Pa ni, kajti sedanja ekonomija, ki temelji na neskončni gospodarski rasti na planetu omejenih virov, je plenilska, roparska in deluje na način rakavega tkiva. Za raka pa vemo, da na koncu ubije tako gostitelja kot samega sebe. Torej je hkrati morilska in samomorilska. Vodi nas naravnost v globalno vojno za vire, katere žrtev bo človek.
Življenje je vedno preživelo, tudi najhujše evolucijske katastrofe, življenje vedno najde pot. Evolucija je v milijonih letih ustvarila mrežo življenja, ki deluje na optimizaciji pretoka snovi in energije, ne pa na načelu denarnih tokov. Življenje temelji na simbiozi vsega živega, človeška družba pa tone v barbarstvo vojne proti naravi in sočloveku. Konec tega brezumja je znan vnaprej. Evolucija izbriše vsako vrsto, ki se izrodi. Bližamo se točki brez vrnitve, zato je človeštvo pred usodno odločitvijo. Takoj moramo stopiti v akcijo, vsi, ter uporabiti vsa znanja in napisati navodila, kako voditi in vzdrževati vesoljsko ladjo Zemlja ter njene kompleksne podporne in regenerativne sisteme, ki jih nudi življenje. To naj bo najvišji zakonik človeštva.
Bržkone obstajajo številne podobnosti z dolgotrajnim razkrojem rimskega imperija. Ali tudi nam grozi več stoletij kaosa in barbarstva?
Lahko govorimo o popolni analogiji zatona Zahoda in propada rimskega imperija. Berite strokovne vire, ki to obravnavajo! Ob tem naj nas ne zavede lažno upanje v sodobno tehnologijo, ki naj bi nas rešila. To je zgolj še ena izmed zablod. Tehnologija bo zgolj pospešila zdrs v neobvladljivi kaos in barbarstvo. Uničevalna orožja, ki smo jih razvili, so jamstvo, da bo agonija človeštva hitra.
V tem zadnjem dejanju ne bo zmagovalcev in poražencev. Redki preživeli, če sploh bodo, bodo pričeli z iste točke, iz ruševin človeškega sveta bodo gradili nov svet. Pri tem bodo seveda v veliki prednosti tisti, ki so danes nerazviti in žive v odmaknjenih kotičkih sveta. Ti še premorejo dovolj veščin za preživetje, medtem ko je urbana populacija že danes opravilno popolnoma nesposobna v izrednih razmerah. V mestu brez elektrike bi ob praznih policah trgovin s hrano v nekaj dnevih padli v neobvladljivo barbarstvo in medsebojno klanje.
Zakaj je po vašem mnenju tisočletja sorazmerno gladko tekoč proces razreševanja Ojdipovega kompleksa pri dečkih na Zahodu v zadnjih desetletjih večinoma odpovedal?
Natančen odgovor najbolj vedo antropologi. Iniciacijski obredi, ki so tisočletja vpeljevali dečke v moški svet, so izumrli. Zadnji ostanek tega obredja je bilo služenje v vojski, čeprav se morda čudno sliši. V vojsko so odšli fantje, domov so se vrnili možje, ki so se odmaknili od mater in se poistovetili z očetom. V sebi so uravnotežili oba principa, ženskega in moškega, in s tem utrdili naravno vlogo ženske in moškega.
Za otroke naj bi veljalo, da je oče poosebljen zakon, ženska pa poosebljena ljubezen. Danes moškost izginja, prave dedce so nadomestili mamini sinčki, prave babe pa možače! Pri moških lahko govorimo o »kemični kastraciji«, kajti na delu so sintetične kemikalije z učinkom hormonskih motilcev. O tem dramatičnem problemu sem obširno pisal v posebnem poglavju svoje knjige Če boste molčali, bodo kamni govorili. Besedilo je nastalo na podlagi več kot štiristo znanstvenih člankov.
Zahodne družbe so bile skoraj dve tisočletji v znamenju izrazite prevlade moškega elementa, v zadnjih petih desetletjih pa se moškost opazno umika pred emancipacijo žensk. Hud problem, ki se po opažanjih številnih družbenih analitikov pojavlja v okviru zdajšnje poudarjene feminizacije zahodnih družb, je tudi ta, da se v javnih razpravah čedalje manj govori o racionalnih dejstvih in načelih, vse več pa o občutkih in odnosih. Subjektivnost je tako že povsem izpodrinila objektivnost …
Prevlada moškega elementa je povzročila, da imamo svet, kakršnega imamo, torej učinkovit, vendar neskončno dolgočasen; močan, vendar nevarno ranljiv; prepoln informacij, vendar bebast; tehnološko razvit, vendar nesposoben uravnavati osnove človeškega bivanja; prepoln materialnih dobrin, vendar prazen, izpraznjen, brez duha. Moški element so prispevale predvsem religije, ki so ustoličile moškega boga in odrinile »grešno« žensko na družbeno obrobje. Friedrich Nietzsche je napisal »Bog je mrtev!« in ko je Bog umrl, smo dobili še vulgarni materializem, kjer je prevladal nihilizem, svet brez vrednot, v katerem se pojavi razkroj družbe z anomijo, sebičnostjo, pohlepom, grabežljivostjo in brezbrižnostjo do sočloveka.
Sedanja feminizacija je očitna posledica umika moškega in vstopa ženske v izpraznjeni prostor družbene moči. Moderni moški je s svojim igranim mačizmom vsekakor parodija naravnega moškega, moderna emancipiranka pa parodija naravne ženske. Posledica takega izrojenega stanja je seveda vojna med spoloma, ki se prav ta čas razplamteva v ZDA. Bilo bi smešno, če ne bi to bila tragična podoba sedanjega stanja.
Kako si razlagate eksplozijo predvsem moške homoseksualnosti na Zahodu v zadnjih nekaj desetletjih?
Naravni delež homoseksualnosti med moškimi se ni spremenil, spremenila se je družbena sprejemljivost tega pojava. O tem pojavu se več piše, govori in dogaja. Dejstvo je, da se je iz nekoč marginalizirane družbene skupine razvil zelo močan lobi, ki nudi zatočišče tudi tistim moškim, ki si od njega obetajo večje družbene koristi, hkrati pa nudi azil tistim, ki se boje »močnih« žensk. Takih pa je čedalje več. Pričelo se je govoriti celo o pojavu »tretjega spola«, ki naj bi ga tudi legalizirali.
Zakaj je »prava moškost« danes na Slovenskem še bolj redka kot drugod v Evropi?
Naš narod je skozi zgodovino doživljal nenehne vojaške agresije in prevlado tujcev, zato je razvil taktiko preživetja, ki je temeljila na »nevidnem« moškem. Taka taktika je imela za posledico avtonomijo vaške skupnosti, ki se je dogovarjala, kako izigravati gospodarja, ki je bival v gradu vrh hriba. Pogosto je bila tudi uspešna - nekoč smo izigravali Dunaj, pozneje Beograd, sedaj, ko imamo svojo državo, pa ne varamo Bruslja, ampak sami sebe.
Prepovedane pa so bile vse dejavnosti, ki bi lahko vzbujale pozornost tujega oblastnika. Od tod izvira prirojen odpor do vseh drugačnih in »motečih« moških. Dovoljeni so bili zgolj vaški posebneži. Tako stanje najbolje ilustrira rek, da ženska v hiši podpira tri vogale. Ta prevlada močne ženske-matere pri nas odseva tudi v poudarjenem kultu sv. Marije Pomočnice, pisateljsko ga je odlično opisal Ivan Cankar. Imamo lep izraz za pravega dedca - »mož beseda«, ki ni več primeren za sedanjo večino samovšečnih nastopačev in nakladačev.
Kako to, da Slovenci - še bolj kot drugi Evropejci - na najvišje položaje v državi praviloma volimo politike, ki so sicer vizualno všečni, prijazno, celo nekoliko glumaško nastopajo, vsebinsko pa so skoraj povsem prazni in v življenju niso nič omembe vrednega ustvarili?
Ne vidim posebnih razlik med nami in drugimi Evropejci. Potrošništvo je postalo način razmišljanja, pri katerem je embalaža postala pomembnejša od vsebine. Narod pač dobi take voditelje, kot si jih zasluži oziroma kakršno življenje in vrednote živi. Svet je zajel kult telesa, ki je le embalaža, v kateri biva duh človeka. Vsako telo se postara, duh pa je večen.
Staviti na zunanji videz in zanemariti duha, napoveduje katastrofo. Nekoč so bili stari ljudje nosilci modrosti, danes imajo status družbenega odpadka, ki konča v hiralnicah. Groza! Nič čudnega, da katastrofalno upadata domišljija in ustvarjalnost človeštva. Zahod je doživel vrh v drugi polovici devetnajstega stoletja, danes smo po teh kriterijih na ravni šestnajstega stoletja in negativni trend se nadaljuje. Oswald Spengler je že leta 1923 napisal knjigo Zaton Zahoda, v kateri je genialno predvidel te dogodke.
Po drugi strani pa ostaja arabsko-muslimanski svet odločno moški, torej testosteronski. Se bo poženščeni Zahod (zlasti Evropa) zmožen ubraniti silovitega demografskega pritiska islama (in podsaharske Afrike) ter spremljajočih negativnih pojavov (verskega ekstremizma, terorizma …)?
Demografska eksplozija je evolucijska strategija prevlade, ki jo lahko začasno zaustavi le človekova vojaška sila. Sicer pa se zaton neke civilizacije začne znotraj družbe. Če se Zahod ne bo reorganiziral, ga čaka usoda rimskega imperija. Zavedati se moramo, da je bogastvo Zahoda posledica ropanja tretjega sveta, ki poteka vse od izplutja treh Kolumbovih karavel. Hkrati pa je Zahod oslabel tudi zaradi neoliberalizma, ki je sesul njegovo družbeno koherentnost. Elita sedaj ropa lastne državljane in živi v iluziji, da bo preživela v izoliranih enklavah. Denar je že poslala na varno na otočke davčnih nebes in denarju bo tudi sledila na rajske otoke daleč od ponorelega sveta.
Avtomatizacija in robotizacija sveta bo povzročila strahotno brezposelnost, zato je čas, da se ljudje samoorganiziramo na ravni lokalne skupnosti v vseh dejavnostih, ki so nujne za preživetje.
Levičarski misleci za vse probleme sodobnega Zahoda obtožujejo krščanstvo, patriarhat, nacionalizem in zlasti kapitalizem, njihovi desno usmerjeni kolegi pa pozivajo k obnovi patriarhata, vrnitvi h krščanstvu in ponovni krepitvi nacionalne države. Kakšen je vaš recept za rešitev globoke krize zahodne civilizacije?
Tako levi kot desni so žrtve ideologij, ki so največje zlo civilizacije. Tudi krščanstvo oziroma, bolje rečeno, institucija Katoliške cerkve je zapeljala družbo v obljubo po večnem življenju v nebesih in s tem razvrednotila ta svet, ki je postal dolina zla in trpljenja. Desakralizacija sveta je popolna. Potrebujemo posvečenost, svetost sveta, ki je izvorni rajski vrt človeka.
V rajskem vrtu ni svetišč in borz. Nismo prišli na ta svet, ampak iz tega sveta! Naše stoletje bo duhovno ali pa ga ne bo! Govorim o ekologiji, bolje rečeno o ekologiji duha, o iskanju Človeka, iskalca resnice svojega bivanja. Človekova duhovna evolucija zahteva novo antropologijo prihodnosti, prenovo kulture in etike, skratka popolno preseganje sedanje grabežljive in zajedavske civilizacije. Zato uporabljam jezik nove kozmologije, nove metafizike.
V svoji knjigi »Umetnost preživetja« ste zelo kritični tudi do darvinizma …
Darvinizem je ena izmed teorij in je nastal kot pogled buržuja na človeško družbo, ki se je preslikal na naravo. To je dogma, zamaskirana v znanost, ki jo je Spengler takole lucidno opisal: »Celotna Darwinova teorija je zgolj prenos ekonomije na biologijo.« Problem neodarvinizma je njegova uzurpacija; kot socialni darvinizem je napisan na kožo vladarjev, saj z njim opravičujejo krivično družbo. Milijonar ima boljše gene, torej je v boju za obstanek zmagovalec. Revež je zguba in nima kaj protestirati proti »najvišjemu zakonu« narave.
Perverzija in zloraba znanosti brez primere! Kdor se je resnično poglobil v življenje planeta in paleontologijo, dobro ve, da je evolucija oda simbioze in da je tekmovalnost zgolj ena izmed možnosti preživetja, ne pa edina. Danes je vsakdo, ki dvomi v neodarvinizem, kreacionist. Še ena zabloda uradne znanstvene metode, ki deluje na principu ali/ali in ne dopušča tretje poti rešitve problema. Ne srečo še obstajajo svobodni duhovi, ki iščejo in tudi najdejo odgovore.
Po zadnjem zlomu »kazino kapitalizma« v letih 2008-2012 so ZDA za rešitev bankrotiranega finančnega sektorja namenile 700 milijard dolarjev, Evropska unija pa kar 1300 milijard evrov davkoplačevalskega denarja. Tudi Slovenci smo morali za krpanje bančnih lukenj dati vsaj pet milijard evrov, seveda na račun krčenja stroškov za zdravstvo, socialo in izobraževanje. Dejstvo pa je, da za grozljive malverzacije v finančnem sektorju, zlasti pri nas, doslej še ni odgovarjal nihče …
Kar se dogaja, je norost! Neoliberalci vreščijo proti močni državi in pravicam delavcev, hkrati pa vse njihove zavožene igrice v globalnem Casino Royale rešujejo prav delavci pod prisilo države. Poskušajte nagovoriti predsednika vlade, naj vam nakaže milijon evrov, ki ste jih zakockali v igralnici in imate zaradi tega hude težave. Najbrž bi poklical urgenco, ki bi vas odvedla na zaprti oddelek psihiatrije! Resnica je, da nam vladajo norci, pametni pa norijo.
Rešitev je uporaba načela Karla Popperja, ki pravi, da temelj demokracije niso volitve, ampak učinkovit način, kako se znebiti norih politikov. Nimamo več niti kapitalizma, saj ta v zadnjih desetletjih ni vlagal v realno gospodarstvo, ampak v špekulacije z virtualnim denarjem, ki nima nikakršnega realnega kritja. Kritje dobi le, kadar ubogi državljan vzame kredit in ga mora s krvjo, znojem in solzami vračati lopovskim bankirjem. Za nekaj sto evrov ste lahko ob hišo! To je prava podoba novodobnega suženjstva.
Kako naj v Sloveniji uskladimo gospodarsko-tehnološki razvoj s celovitim varovanjem okolja, glede na to, da je Slovenija majhna in posledično okoljsko zelo občutljiva država?
Neoliberalna ekonomija, kot jo imamo, ne varuje ničesar, ker jo zanima le dobiček. Narava je zanjo le skladišče virov in tudi človek je sramotno degradiran v »človeški kapital«. Nagnusno! Poglejmo le, kako se uzurpirajo pojmi kot so eko-, bio- ali pa trajnostni razvoj. Sedaj je vse »zeleno«, le stranke zelenih ne smemo imeti, ker je vnaprej označena kot leglo hipijev, lenuhov in zaviralcev napredka, da ne rečem ekoteroristov.
Naziv ekoterorist vedno slišim od vladajoče garniture, ko pa pridejo v opozicijo, me začnejo citirati po svojih trenutnih političnih potrebah. Vsi se seveda zavzemajo za trajnostni razvoj, čeprav nihče ne ve, kaj naj bi to bilo. Kapital, zamaskiran pod tem pojmom, vidi le velike dobičke, briga ga vse drugo. Zavedati se moramo, da je sodobni kapital učinkovit le v uničevanju in obnavljanju porušenega ali v izdelavi cenenih nadomestkov za uničeno.
V takem stanju je tudi Slovenija. Rešitev je v obnovi lokalne skupnosti, ki si mora s samoorganizacijo prebivalstva na lokalni ravni zagotoviti vse temeljne biotske potrebe preživetja: bivališča, energijo, hrano in vodo, obleko in obutev, šolanje, zdravstveno varnost, kulturno identiteto in neposredno demokracijo. Ob tem moramo varovati tri temelje preživetja: rodovitno zemljo, pitno vodo in semena tradicionalnih varietet kulturnih rastlin. Če bomo sposobni samoorganizacije na lokalni ravni, bomo z opolnomočenjem lokalnih skupnosti lažje preživeli dramatična dogajanja, ki nas čakajo. O teh temah govori moja nova knjiga Zemlja, voda, seme, ki je izšla pred kratkim.
Marko Osolnik
Življenje temelji na simbiozi vsega živega, človeška družba pa tone v barbarstvo vojne proti naravi in sočloveku.
Avtomatizacija in robotizacija sveta bo povzročila strahotno brezposelnost, zato je čas, da se ljudje samoorganiziramo na ravni lokalne skupnosti v vseh dejavnostih, ki so nujne za preživetje.
Moderni moški je s svojim igranim mačizmom parodija naravnega moškega, moderna emancipiranka pa parodija naravne ženske.
Naše stoletje bo duhovno ali pa ga ne bo!
Nekoč so bili stari ljudje nosilci modrosti, danes imajo status družbenega odpadka, ki konča v hiralnicah.
Anton Komat: »Sedanja ekonomija, ki temelji na neskončni gospodarski rasti, je kot rakavo tkivo, ki na koncu ubije tako gostitelja kot samega sebe.
Znanega okoljevarstvenika, raziskovalca, pisatelja, publicista in predavatelja Antona Komata bralkam in bralcem naše revije ni treba podrobneje predstavljati, saj je na straneh Misterijev bodisi kot pisec bodisi kot sogovornik nastopal že kar nekajkrat. Brez dvoma pripada slovenski in globalni duhovni aristokraciji, ki je konstruktivno uporniška in jo sam takole definira: 
