Raven sevanja krške nuklearke je bistveno pod dovoljeno mejo
ponedeljek, 19. maj 2014 @ 22:30 CEST
Uporabnik: Sonce
V Krškem vse od začetka obratovanja tamkajšnje jedrske elektrarne od leta 1981 merijo vplive te na okolico. To poleg nuklearke počnejo še tri neodvisne ustanove: Institut Jožef Stefan iz Ljubljane, Zavod za varstvo pri delu in Institut Ruđer Bošković iz Zagreba.
Meritve opravljajo na številnih stacionarnih postajah, poleg tega vsaj dvakrat mesečno pobirajo vzorce, enkrat letno pa opravijo meritve, ki bi jih izvajali v primeru jedrske nesreče. Borut Breznik, vodja radiološke zaščite v Nuklearni elektrarni Krško, pravi, da merijo tako naravno radioaktivno sevanje kot tudi druge vire sevanj, in to v zemlji, vodi in zraku 12 kilometrov okoli elektrarne.
Meritve opravljajo že 33 let tudi na 13 avtomatskih merilnih napravah, ki še niso zaznale nedovoljenih in povečanih izpustov iz nuklearke v okolje. Breznik pojasnjuje: "Zaradi izredno nizkih izpustov se merijo izpusti v bistvu na samem objektu s strani dveh pooblaščenih laboratorijev. Poleg tega pa jih merijo v okolju še Institut Jožef Stefan, Ruđer Bošković in pa Zavod za varstvo pri delu.
Tile vzamejo na letni osnovi okrog tisoč vzorcev in vsi ti vseskozi dokazujejo, da nuklearka dejansko ne vpliva na okolje, saj je raven njenega sevanja bistveno pod dovoljeno mejo. Njeno radiološko sevanje v okolje je manjše celo od naravnega sevanja tal in vesolja, od koder človek samo v enem dnevu prejme za 2 mikrosiverta sevanja, zaradi izpustov jedrskih elektrarn pa celem letu manj kot toliko."
Hkrati merijo sevanje tudi 30 kilometrov nizvodno od elektrarne, in to v reki Savi. V jedrski elektrarni tudi stalno vzdržujejo pripravljenost mobilnih enot, ki bi jih za zbiranje podatkov na terenu uporabili v izrednih primerih. Sicer pa v primeru jedrske nesreče v Krškem ne pričakujejo hujših izpustov, kot so bili tisti v Černobilu in *censored*ušimi.
Vpliv jedrske elektrarne na okolje je zanemarljiv Po besedah predstavnika Instituta Jožef Stefan in vodje ekološkega laboratorija mobilne enote Mateja Lipoglavška, ki je odgovoren tudi za letno poročilo o nadzoru radioaktivnosti v okolici NEK-a, so rezultati meritev sevanja v njeni okolici bistveno pod dovoljeno mejo, ki jo ima NEK, to je 50 mikrosivertov letno. Njen vpliv na okolje pa je zanemarljivo majhen, je ocenil in dodal:
"Izpusti so taki, da jih je zelo težko izmeriti. Čeprav imamo izredno natančne instrumente. Mi lahko v bistvu vsak atom posebej izmerimo in vsak razpad tega atoma. Ampak kljub temu je zelo težko zaznati vplive jedrske elektrarne na okolje. Še vedno so ti vplivi z vidika zdravja ljudi zanemarljivi."
Jedrska elektrarna bi lahko v okolje prispevala 50 mikrosivertov letno, dejansko jih le 0,02 odstotka naravne doze, ta je kar 2.500 mikrosivertov, ki jo v povprečju prejme vsak človek in ga povzročata radioaktivnost v zemlji in sevanje iz vesolja. Pred dnevi objavljeno poročilo o nadzoru radioaktivnosti v okolici NEK-a za lani navaja, da so bili vsi njeni sevalni vplivi na prebivalstvo v njeni okolici pod avtoriziranimi mejami oz. ocenjeni na manj kot 0,5 mikrosiverta na leto, kar znaša le en odstotek avtorizirane mejne letne doze.
V Krškem vse od začetka obratovanja tamkajšnje jedrske elektrarne od leta 1981 merijo vplive te na okolico. To poleg nuklearke počnejo še tri neodvisne ustanove: Institut Jožef Stefan iz Ljubljane, Zavod za varstvo pri delu in Institut Ruđer Bošković iz Zagreba.
