Del tebe sem vase preselil: nekaj tvojih oči, nekaj las, nekaj tvoje lepote je v mojem srcu ostalo. Še bi rad s tabo bil; ležal, prav tiho bil, da lahko bi slišali življenje, ki poje v nas. V mnogoglasju lepote bi zapeli pesem v tišini, ki pojejo jo ptice in drevesa, ko cvetijo. Peli bi v roži cvet je skrit, peli bi v noči in peli bi najino pesem sveta večnih gozdov. In bodi tako – da lahko proslavljam tvoje bitje, ki si jaz, kot sem jaz ti, čeprav nikoli skupaj ne bova bila!