Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Usoda-Molk-Reka-Soca-Spomin

Usoda nedelja, 19. februar 2012 @ 16:05 CET Uporabnik: Tatjana Malec So na svetu stvari, ki jih nagovorimo z molkom. Ko sem nerazložljiva, potrebujem samoto. Med tem sojenice tkejo mrežo in precejajo našo usodo skozi čas. Ko bi le mogla razložiti, kako se je vse začelo. Bila sem razdeljena na levi in desni breg. Skozme je tekla reka in me učila umetnosti zvoka, petja ptice skozi votle peruti. Prepustila sem se moči vetra in toku reke, da bi se razumela. Spominjam se oblik, barv in vonjev rož z rečnega obrežja. Spominjam se šivanke v seneni kopi in njenega ušesa, skozi katerega sem našla pot. Tu je točka, na kateri sem začela rasti kot vodna rastlina. Na dnu struge leži mirno zadovoljstvo kamna, ki mu je pisano na dušo. Nekaj metafizičnega je v njem. Neko usodno stanje s pravico do samote in žalovanja. Pulzirajočo tišino moje roke nosi v sebi. Šum reke, ki je edina zveza s časom. V sebi nosi hipnotične glasove in plesne gibe reke. Iz sto tisoče zvokov je sestavljena lepota barvnih odtenkov spomina. Ni mogoče premakniti kamna, ki se je nekdaj ustavil tu. Reka mu govori v jeziku smaragdno zelene fotosinteze z gora. Ura je pokazala s kazalcem nebo. Odsev obličja reke, rojen iz dišečega maternega naročja, je poiskal mene s prosojnim spominom. Iskala sem dele svojega telesa na dnu struge in našla sebe v kamnu, ne da bi ga vprašala, če ga moja odsotnost boli. Skupaj ustvarjava glasbo, ki daje reki značilen ritem šumenja. www.tatjana-malec.si Komentarji (0) www.pozitivke.net