Pobožen mož, globoko zatopljen v molitev,
se je šel nekoč sprehajat na obalo,
pa je med molitvijo - napol za šalo -
Boga prosil za skrivne želje izpolnitev.
Bog je videl, da je srce njegovo blago,
in se odločil, da željo mu izpolni.
"Ker z molitvijo srce se tvoje polni,
pa mi zaupaj željo, tebi najbolj drago!"
"Od nekdaj želel sem si videti Havaje,"
reče mož, "pa se bojim letenja,
da slučajno ne izgubil bi življenja,
a na valovih me bolezen morska daje.
Zato te prosim, da zgradiš mi most čez morje,
da bi z avtom se pripeljal na Havaje!"
Že Boga krohot ob teh besedah maje,
saj mu takoj je jasno, da možakar nor je.
"Most sicer lahko zgradim, a sem razočaran,
kajti tvoja želja je preveč sebična,
vse preveč posvetna, nerealna, nična.
Želi si kaj drugega, pa ne boš okaran!"
Možakar premišljuje in nato izjavi:
"Štirikrat sem ločen, ker žensk ne razumem.
Rad v odnosih z njimi bil bi bolj pogumen!
Rad bi takoj uganil, kaj imajo v glavi,
rad bi spoznal, kaj ženske čutijo od znotraj,
rad izvedel bi, zakaj se kdaj solzijo,
in še - česa si od partnerja želijo -
rad bi jih osrečil, tako zvečer kot zjutraj.
To moja skromna želja je, če ti ni odveč!"
Bog razmišlja in z odgovorom odlaša,
končno vendarle možakarja povpraša:
"Koliko pasov na mostu bi bilo ti všeč?"
Pobožen mož, globoko zatopljen v molitev,
