Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/UrinKotZdravilo

Na zdravje z "zlato vodo" - urin kot zdravilo torek, 25. april 2006 @ 05:14 CEST Uporabnik: Pozitivke Piše: Andreja Paljevec v novi Vivi www.viva.si Urinoterapija je starodavno zdravljenje, ki ga človeštvo pozna že najmanj štiri tisoč let. Stara metaforična poimenovanja seča, kot so voda življenja, fontana mladosti, živa voda, zlati studenec in eliksir življenja, nam dajejo slutiti, kako zelo so ga čislali v različnih kulturah. Starodavno znanje o terapiji, ki je brezplačna, krepi imunski sistem, nima neželenih učinkov in zdravi natanko to, kar je treba, še ni povsem utonilo v pozabo, zdaj pa je podprto tudi z znanstvenimi izsledki. Voda življenja skozi raziskave V 20. stoletju je urinoterapijo prvi populariziral angleški pravnik John W. Armstrong. Napisal je knjigo z naslovom Voda življenja (The Water of Life) in v njej opisal svojo izkušnjo. Preden se je lotil urinoterapije, so ga pestili tuberkuloza, sladkorna bolezen in boleč išias. Hodil je od zdravnika do zdravnika in se držal strogih diet, vendar brez uspeha. Naposled se je odločil za 45-dnevni post, med katerim je užival samo vodo in seč ter si z njim otiral kožo. Po postu je bil za desetletje pomlajen in kar je še pomembneje, vse naštete bolezni so izginile. Še naprej je redno pil seč in začel širiti znanje o urinoterapiji. V četrt stoletja je z urinoterapijo pozdravil približno štiri tisoč ljudi. Največje znanstveno zanimanje za urinoterapijo vlada v ZDA, kjer so tej temi v medicinskih revijah namenili tudi največ znanstvenih člankov. Američani so ustanovili več centrov, ki zbirajo in izdajajo gradivo, spodbujajo znanstvene raziskave in širijo znanje o urinoterapiji. Zadnje čase uporabljajo urinoterapijo tudi za zdravljenje bolnikov z aidsom. Ena od pomembnih ameriških raziskav je pokazala, da seč lahko zdravi raka. Dr. Burzynski je v sodelovanju z bolnišnico M. D. Anderson in newyorškim inštitutom za raka odkril, da snovi iz človeškega urina spreminjajo rakaste celice. Snov, ki jo je pridobil iz seča, očitno zazna celice, ki so ušle nadzoru, in jih hrani z novimi informacijami. Te jih povrnejo v normalno stanje. Snov je poimenoval antineoplaston, ker deluje proti novotvorbam. Našel je tri vrste antineoplastonov, za katere domneva, da se oblikujejo v telesnih tkivih ter od tam prehajajo v kri in seč. Raziskovalna skupina je iz približno 100 litrov seča izločila nekaj mikrogramov te snovi. Ko so v laboratoriju antineoplastone dodali rakastim celicam, se je razvoj raka ustavil do 97-odstotno. Izsledki sodobnih raziskav urinoterapije, ki jih najdemo na svetovnem spletu, kažejo, da urinoterapija blagodejno deluje zlasti na ljudi po štiridesetem letu starosti, najstnike ter ljudi v menopavzi in andropavzi. V plodnem obdobju povečuje libido in plodnost pri obeh spolih; pri moških poveča število spermijev in njihovo živahnost, ženske pa imajo bolj zanesljivo ovulacijo in lažje zanosijo. Pitje seča prežene tudi depresijo in nespečnost. Melatonina, hormona, ki uravnava spanje, je največ v jutranjem seču. Lastno zdravilo Četudi smo bili vzgojeni v prepričanju, da je urin nečist, je resnica nasprotna. Svež urin je v resnici sterilna tekočina, ki ne vsebuje patogenih organizmov. Izjema je samo urin ljudi z vnetjem ledvic ali sečnega mehurja. V urinu ni strupov, kot zmotno domneva večina ljudi. V primeru naravnih katastrof in drugih nesreč se je pitje seča izkazalo kot ključno za preživetje. Brodolomci, denimo, ki so dneve preživeli v čolnu, in ljudje, ki so se izgubili v puščavi, so bili primorani piti lasten urin. Če bi bil ta strupen, bi vsi zboleli ali pomrli. Tudi vesoljske posadke so brez posledic preskusile pitje seča. Seč ne samo nadomešča tekočino, temveč vsebuje tudi hranilne snovi, ki prinašajo zdravje in moč. To je sterilna, antiseptična tekočina, ki jo izločajo ledvice. Seč sestavlja približno 95 odstotkov vode in 5 odstotkov snovi, kot so minerali, beljakovine, encimi, hormoni, protitelesa, fermenti, snovi za rast, imunološko aktivne žive snovi, vitamini in aminokisline. Seč je zdravilo, lahko bi tudi dejali, da je naš lastni zdravnik. V njem najdemo zrcalno sliko hormonskega stanja v telesu. To tudi pojasnjuje, zakaj že najmanjši odmerek seča ugodno vpliva na bolezenski proces. Glavna sestavina je sečnina, ki deluje protibakterijsko in protiglivično. Če rano namažemo s sečem, sečnina sproži osmozno neravnovesje, ki uniči delovanje bakterij in glivic. Zaradi tega se odmirajoče tkivo, niti gnitje ne more razmahniti. Znano je, da so vojaki med prvo in drugo svetovno vojno za razkuževanje in hitrejše celjenje ran uporabljali povoje, namočene v seč. Ena od teorij razlaga delovanje urinoterapije takole: snovi, ki jih izločimo v seču, so istovetne tistim v bolezenskem procesu, zato spodbudijo imunski sistem, da napade in odpravi neravnovesje v telesu. Seč, ki ga tvori bolno telo, potemtakem vsebuje natanko to, kar telo potrebuje v boju proti bolezni. Urinoterapija je torej preprosta oblika homeopatije. Znanost je odkrila, da telo samo proizvaja encime za ohranjanje zdravja in da seč vsebuje obilo encimov. Naše telo samo izdeluje zdravilo, najpopolnejši serum, poln energije in življenja. Količina, barva in okus seča se spreminjajo čez dan ter so odvisni od prehranjevanja in življenjskega sloga. Pri ženskah vpliva na okus seča tudi hormonsko ravnovesje; pred menstruacijo je navadno bolj kisel. Jutranji seč je nekoliko temnejši, grenak in slan. Pri recikliranju se seč filtrira in postane kot kapnica, prozoren in rahlo slan. Več ko ga pijemo, bolj čist in brez okusa postaja. Uporaba … Seč lahko uživamo kadarkoli čez dan, vendar jogijski teksti priporočajo pitje srednjega curka seča, in sicer med 4. in 6. uro zjutraj. Jutranji seč je namreč najbogatejši, saj je telo vso noč vanj odlagalo koristne snovi. Vselej ga pijemo še toplega, svežega. Sprva ga lahko grgramo in ga na koncu nekaj pogoltnemo. Ne pijemo ga kot vodo, marveč ga srebamo kot čaj. S tem preprečimo nastanek mehkega blata in druge morebitne težave. Nato popijemo nekaj vode. Najmanj pol ure po pitju seča ne zaužijemo ničesar. Če do uživanja seča čutimo močan odpor, lahko začnemo z nekaj kapljicami seča, pomešanega z vodo, in količino postopno povečujemo. Za splošno dobro počutje, ohranjanje zdravja in preventivo pred boleznimi zjutraj na tešče popijemo od četrt do pol kozarca svežega urina. V primeru prehlada, kašlja, vetrov ali slabe prebave ga pijemo trikrat na dan: zjutraj, dve ali tri ure po kosilu in zvečer pred spanjem. Pri akutnih boleznih vseh vrst se postimo od dva do štiri dni; v tem času vsak dan pijemo samo urin in od 1,5 do 2 litra vode. Popijemo ves urin, ki ga proizvede telo. Hujša ko je oblika bolezni, pomembneje je, da popijemo ves urin, ki ga izločimo. Sprva je seč teman in slan; pijemo ga toliko časa, dokler ne postane prozoren. Pri kroničnih boleznih, kot so bolezni srca in ledvic, rak ali astma, se postimo od tri do trideset dni in pijemo ves svoj urin. Med daljšim postom je priporočljivo, da si urin vsak dan vtiramo v kožo. Tonik za zdravo in lepo polt Seč je najboljša hrana za kožo. Ker vsebuje različne hormone, jo gladi in vlaži. Za razkuženje ran in pri kožnih boleznih uporabljamo svež seč. Z njim masiramo celotno telo ali samo določen del. Nato ga speremo s toplo vodo in pri tem ne uporabljamo mila. Za masažo telesa zadostuje od 3 do 4 dcl urina. Preden ga uporabimo, lahko steklenico z urinom za nekaj minut postavimo v vročo vodo, da se pogreje. Najprej masiramo čelo in gremo nato po telesu navzdol, vselej pa masiramo proti srcu. Po masaži eno uro počivamo, nato se umijemo z mlačno vodo. Vtiranje seča uniči strupe, nakopičene v tkivih. Telo dobi hranljive vitamine, hormone, encime, soli in druge snovi. Uporabljamo lahko tudi star seč, ki ima zaradi vsebnosti amoniaka močan vonj, vendar je odlično čistilno in razkužilno sredstvo. Hranimo ga od štiri do sedem dni v hladnem in temnem prostoru. Seč nalijemo v steklenice in jih oštevilčimo po dnevih. Vselej vzamemo steklenico z najstarejšim sečem. Urin je že sam po sebi razkužilo, zato ni nevarnosti, da bi se v steklenicah začeli razvijati mikrobi. Starega urina ne uporabljamo za masažo, ampak se z njim samo umijemo. Urin lahko tudi kuhamo. Natočimo ga v nerjavečo jekleno posodo in ga kuhamo, dokler ga četrtina ne povre. Tako dobimo lahek, fin urin, ki je odličen za masažo. Neželeni učinki … Ker urinoterapija mobilizira strupe v telesu, ki se jih nato loti okrepljen imunski sistem, to lahko povzroči simptome, kot so vnetja, povišana telesna temperatura, izpuščaji, bruhanje, kašelj, splošna oslabljenost, rahlo blato … V takšnih primerih nam je v pomoč počitek, post ali sadna dieta. Če se stanje ne izboljša, zmanjšamo vnos seča ali začasno prenehamo z urinoterapijo. Če je seč nenavadne barve, zelo grenak ali slan, ga razredčimo z vodo ali začasno prenehamo s terapijo. Pomembno je, da med urinoterapijo ne uživamo drugih zdravil, saj bi se ta utegnila nevarno kopičiti v telesu. Enako velja za škodljive navade, kot so uživanje alkohola in kave ter kajenje. Priporočljivo je, da med urinoterapijo uživamo hrano z malo beljakovinami in soli, zlasti če popijemo po tri kozarce ali več seča na dan. To naredi seč alkaličen, kar pomaga pri zdravljenju večine bolezni. Izogibati se je treba predelani, umetni, konzervirani in procesirani hrani. Močno začinjena hrana ustvarja jedek, oster seč, ki je neprijetnega okusa, zato je smiselno omejiti rabo začimb in kisa. Preden se lotimo urinoterapije, prenehamo uživati antibiotike in druga zdravila, sicer si bomo povzročili več škode kot koristi. Če se zdravimo s kako drugo terapijo, to najprej zaključimo, počakamo dva dneva in šele nato začnemo z urinoterapijo. Med urinoterapijo nujno popijemo najmanj liter vode na dan. Nočnega seča, ki ga izločimo pred tretjo uro zjutraj, nikoli ne uživamo. Seč lahko pijejo tudi nosečnice, saj je vseh koristi, ki jih dobi mati, deležen tudi plod. Za otroke je najprimernejša homeopatska raba seča. To pomeni, da med boleznijo ali okrevanjem lahko kanejo nekaj kapljic seča pod jezik ali popijejo nekaj kapljic seča, razredčenega s toplo vodo. Ljudje, ki imajo težave z jetri, ledvicami ali srčnimi boleznimi, naj se o urinoterapiji najprej posvetujejo z izkušenim terapevtom ali zdravnikom. Zdravljenje z urinoterapijo sprva nemalokrat povzroči poslabšanje simptomov ali celo izbruh novih, vendar to ni nič drugega kot proces izločanja nakopičenih strupov ter potlačenih in ne docela ozdravljenih starih bolezni. Kriza je navadno kratkotrajna, zato se bogato obrestuje, če malce stisnemo zobe. Ko jo prebrodimo, smo nagrajeni s celodnevnim stabilnim dobrim počutjem in razpoloženjem. Zavedati se moramo naslednjega dejstva: česar ne moremo pozdraviti s telesnimi silami, ne morejo pozdraviti niti sile zunaj telesa. Za začetek pa je treba narediti prvi korak: pogoltniti idejo o urinoterapiji. To, kar sledi, se navadno izkaže kot veliko lažje. Andreja Paljevec V plodnem obdobju urinoterapija povečuje libido in plodnost pri obeh spolih. Jogijski teksti priporočajo pitje srednjega curka seča med 4. in 6. uro zjutraj. Jutranji seč je namreč najbogatejši. Zlati studenec skozi zgodovino Dokaze in pričevanja o rabi urina pri zdravljenju bolezni najdemo pri številnih narodih. Nekatere kulture so uporabljale tudi urin drugih živalskih vrst, denimo konjski, kravji, pavijanski … Toda v vsej zgodovini je bila najbolj razširjana raba lastnega "zlatega studenca". Severnoameriški in južnoameriški Indijanci so cenili urin kot odličen eliksir za ohranjanje zdravja. Stari Grki in Azteki so ga uporabljali za čiščenje in zdravljenje ran, Eskimi in saharski beduini pa to počnejo še zdaj. Tibetanske lame ohranjajo zdravje z rednim pitjem urina; nemara prav zaradi njegovih koristnih učinkovin pogosto dočakajo visoko starost. Tudi stari Kitajci so urin uporabljali kot zdravilo. Najbogatejšo tradicijo, ko gre za urinoterapijo, ima nedvomno Indija. V ajurvedski tradiciji pitju urina pravijo amaroli. Beseda izvira iz korena amara, ki pomeni nesmrten. Indijci so uporabljali amaroli skupaj s tantričnimi kundalini krijami, da so prečistili telo in razširili zavest v kozmično zavest. Ajurveda, tradicionalna indijska medicina, za zdravljenje številnih bolezni priporoča pitje urina z dodatkom mleka. Med najbolj znanimi Indijci, ki so uporabljali urinoterapijo, sta Mahatma Gandhi in nekdanji ministrski predsednik Indije, Morardži Desaj. Ta je leta 1995, ko je dočakal devetindevetdeseti rojstni dan, povedal, da svojo dolgoživost pripisuje prav vsakodnevnemu jutranjemu pitju urina. Še pri osemdesetih letih je lahko delal po dvanajst ur na dan, nemoteno opravljal državniške posle in potoval po vsej Indiji. Številni jogiji in tantriki tudi dandanes vsakodnevno uživajo urin, ki ga imenujejo šivambu, kar v prevodu pomeni Šivina voda ali voda dobrega počutja. Indijci so verjeli, da urinoterapija ne pripomore le k dobremu počutju in zdravju, temveč tudi k duhovni rasti, saj umirja in bistri um, poglablja meditacijo ter pripomore k doseganju visoke ravni duhovne energije. Tantrični spis o urinoterapiji šivambu Kalp Vidhi v verzih posreduje navodila za rabo seča, govori pa tudi o njegovih učinkih. "Prvi in zadnji curek seča izpustimo in popijemo srednji curek. To je najboljši seč za pitje. Človek naj vzame lasten seč; imenuje se šivambudhara. Enako kot usta in rep kače vsebujeta strup, tudi prvi in zadnji curek seča ni zdrav. Lasten seč je božanski nektar! Zmore odpraviti stara leta, različne bolezni in bolečine. Telo tistega, ki to izvaja mesec dni, bo notranje očiščeno. Po desetmesečni praksi človek postane zaklad svetlobe; po enajstih mesecih je znotraj in zunaj čist. Sedem let te prakse ga usposobi, da obvlada ego." V tantričnih spisih še piše, da moški in ženska z rednim uživanjem šivambuja postaneta spolno vitalna, plodna in močna, starostni znaki, kot sta senilnost in neplodnost, pa izginejo. Med drugimi učinki uživanja seča so še: uniči strupe, očisti kri in črevo, izboljša prebavo, umiri živce, ozdravi kožne in očesne bolezni, odpravi težave z mehurjem in vnetja v ustni votlini ter prežene kašelj, nespečnost, prehlad in celo lenobo. Seznam bolezni, zoper katere se lahko bojujemo z urinoterapijo, je dolg in raznolik. V knjigi Amaroli, urin, ki jo je v Indiji izdala Biharska šola joge, prevedena pa je tudi v slovenščino, priporočajo urinoterapijo za odpravljanje astme, revmatizma, prebavnih motenj, hepatitisa, hemoroidov, ateroskleroze, vnetja obnosnih votlin, glavobolov … Komentarji (0) www.pozitivke.net