Uredba o ribjih vrstah, ki so predmet ribolova v celinskih vodah
ponedeljek, 4. februar 2008 @ 14:17 CET
Uporabnik: Sonce
(Ur. l. 46/2007) - Komentar
Sredi maja sem na internetu našla predlog Uredbe o ribjih vrstah, ki so predmet ribolova v celinskih vodah, datiran z 10.5.2007,kiga je pripravilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Pripravila sta jo gospoda Andrej Drašler, generalni direktor Direktorata za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo in Dejan Pehar, vodja sektorja za lovstvo in ribištvo.
Taista Uredba z isto popolnoma nespremenjeno vsebino je bila že 17.5.2007 sprejeta na 121. redni seji Vlade RS in je stopila v veljavo 15. dan po objavi v Uradnem listu. Od osnutka do objave je torej minilo vsega skupaj 25 dni. Vsekakor zelo malo časa. In temu primerna je tudi Uredba. – tak kot je pričujoča Uredba, je tudi naš odnos do rib.
Ker sem sama uporabnik takih dokumentov, sem si jo dodobra ogledala. Katastrofa za Vlado RS, ki take dokumente podpisuje. Ne glede na to, da ta Uredba sploh ni potrebna, moram priznati, da me zanima ali bi ribiči ta dokument znali uporabljati. Saj kljub vsemu vsebuje elemente, ki jih morajo pri načrtovanju RGN upoštevati in vanje vgraditi. Da ne bom nakladala, tukaj so moji komentarji k vsebini.
Iz predloga je jasno razvidno, da sestavljavci ne vedo kako so v Zakonu o vodah uradno imenovana povodja v Sloveniji, katere vrste rib živijo v povodju Donave in povodju Jadranskega morja, ne poznajo strokovnih imen rib in ne nazadnje so si določene vrste rib kar izmislili, saj jih ne navaja nobena niti najstarejša niti najnovejša strokovna ihtiološka literatura. Pa še to – raki deseteronožci ne spadajo med ribe. Uredba v naslovu eksplicitno navaja samo vrste rib, ki so predmet ribolova, rakov ni zaslediti.
Komentar k 2. členu, A: Domorodne vrste ?? ČRNOMORSKEGA POVODJA ?? Imenovanje povodij v 2. členu Uredbe ni usklajeno s terminologijo, ki jo najdemo v Zakonu o vodah, 52. člen. V Sloveniji imamo namreč donavsko in jadransko povodje oziroma povodje Donave in povodje Jadranskega morja. Ne pa malo tega in malo onega. Kolikor vem, je terminologija v uradnih aktih dogovorjena.
ZAKON O VODAH (ZV-1)
52. člen
(teritorialne podlage)
(1) Za zagotavljanje celovitega upravljanja z vodami se, ob upoštevanju hidrografskih značilnosti, enotnosti in povezanosti vodnega režima, na območju Republike Slovenije določi povodje Donave in povodje Jadranskega morja.
(2) Povodje Donave tvorijo porečja Save, Drave in Mure, povodje Jadranskega morja pa povodje Soče in povodje jadranskih rek.
Strokovna imena rib so kar tako malo mešano – nekaj je novih npr. Sander lucioperca, nekaj iz Habitatne direktive, npr. Rutilus pigus, nekaj je pa še starih npr. Leuciscus idus. Če sestavljavci Uredbe niso seznanjeni z najnovejšimi strokovnimi imeni, naj bi uporabili tista, ki so se uporabljala do sedaj kot na primer Stizostedion lucioperca, in Rutilus pigus virgo kar ne bi bilo prav nič narobe.
Ali pa naj bi pisali vsa strokovna imena vseh rib po najnovejši nomenklaturi. Tako malo mešano imenoslovje seje zmedo med uporabnike dokumenta. Če smo natančni – pri nas sploh ne živi vrsta Rutilus pigus ampak Rutilus virgo. Iz Uredbe torej sledi, da vrsta Rutilus virgo sploh ni zavarovana. Zakaj je med lovnimi vrstami čep Zingel zingel, ki ga do sedaj ni bilo in je v II. dodatku Habitatne direktive.
Pri nas živi le v Dravi in Muri in je v Rdečem seznamu med ogroženimi vrstami, ne le pri nas ampak v večini dežel Evropske skupnosti. In skoraj povsod ga je prepovedano loviti. Umestiti tako ogroženo vrsto med lovne je neodgovorno. In na koncu še lovna vrsta za katero še nisem slišala – Abramus alburnus. Sicer piše, da je to zelenika ampak kakšna.
Vsekakor je zanimiv tudi podatek, da je med lovnimi vrstami pisanec Phoxinus phoxinus – kaj neki dela med njimi ta drobna ribica, ki zgineva po celi Sloveniji. Ali je samo zato, ker je bil že v prejšnji Odredbi kljub nasprotovanju strokovne službe Zavoda za ribištvo leta 1993, uvrščen med lovne vrste, ker ga je Zavod uspešno tržil na tuje za vabo. Ko je bilo to že po celi Evropi prepovedano.
Zanimivo je tudi, da krapa ni ne med ribami donavskega niti jadranskega povodja pa vendar obstajajo dokazi, da je živel pri nas že v času, ko je bilo namesto Ljubljanskega barja še jezero, o čemer je obširno pisal kolega Marjan Govedič v reviji Proteus.
In na koncu še Domorodne vrste jadranskega povodja. Imen ne bom več komentirala, samo še eno – izjemno zanimivo, in sicer jadranskega lipana Thymallus thymallus adriaticus, Linnaeus 1758. Žal take ribe s tem strokovnim imenom v jadranskem povodju ni.
Prav tako še nisem slišala, da je rdečeperka domorodna vrsta jadranskega povodja Tudi za navadnega ostriža in koreslja to velja. Res sta ti dve vrsti že kar nekaj časa v jadranskem porečju kar pa jima še ne daje pravice do avtohtonosti. Pa tudi o ščuki in linju bi se dalo diskutirati. In kakšen je režim ribolova z ribami preseljenimi iz donavskega povodja v jadransko – so lovne ali ne?
Saj tam živijo, niso pa omenjene v Uredbi, na primer podust, som, potočna zlatovčica, okun in verjetno še katera. Mimogrede naj še omenim, da Uredba križance navaja med tujerodnimi vrstami - saj vendar ne moremo govoriti, da so vsi križanci tujerodni!
