Če bi Bodishatva privolil, bi » spremenil kamenje v kruh« kot je zahteval satan od Jezusa. Bodhisatva bi zemeljsko bogastvo in zemeljsko srečo oskrbel z religiozno posvetitvijo in jima dal videz resnice. Tretjo preizkušnjo doživi Bodishatva v času stroge vzdržnosti
Ko je zaradi lakote blizu smrti, mu Mara predlaga, naj vendar opusti svoje nekoristno iskanje in živi na normalen zemeljski način ter opravlja humana dela. Zapeljuje ga torej, da bi podvomil v moč resnice in jo preskušal. Tudi satan preskuša Jezusa na enak način, ko ga pozove, naj skoči z nadzidka templja in tako dokaže svojo moč.
DOKAZOVANJE
Bodhisatva pa neomajno stoji na poti. Tako odvrne trojno Marovo preizkušnjo in naredi tri naslednje korake na poti: pravilno ravnanje, pravilno govorjenje, pravilno življenje.
Ti vidiki osemkratne poti kažejo, da je bil Bodhisatva notranje povezan z resnico in v vseh vidikih življenja usmerjen na svoj cilj.
Kljub temu je tudi na tej stopnji pogosto podleže zmoti. Pride do točke, ko spozna to zmoto. Ugotovi, da kljub svojemu vztrajnemu prizadevanju , kljub strogi vzdržnosti še ni dosegel pravega cilja, spoznanja resnice in ga s tako metodo tudi nikoli ne bo dosegel. Nenadoma se zave svojega stanja. Njegovo telo je oslabljeno in vendar njegov duh ni našel odrešitve. Zakaj? Začel je spoznavati, da je v času vzdržnosti sicer potlačil svoj jaz in njegovo zavest, vendar se je ni osvobodil. Spozna, da je hotel zmagati s svojo lastno voljo, da pa to ni možno. Sprašuje se, » če morda obstaja druga pot«.
Vsak človek, ki kot Siddharta poskuša iti po poti osvoboditve, lahko zapade isti zmoti. Enako kot Bodhisatva bo moral prestati enak proces ovedenja. Kar najbolj se mora potruditi, da bi našel resnico.. Konsekventno mora slediti vsem zapovedmi in pravilom, pa se bo kljub temu nekega dne vprašal, zakaj leži osvoboditev očitno še vedno tako daleč, dokler se končno ne bo zavedal, da svojega jaza ne more premagati z voljo jaza. Nauči se ugotoviti , da zemeljski jaz ne more dojeti in osvojiti novega življenja. Končno spozna njegovo nemoč in prizna kot Pavel:« Ničesar ne zmorem, kajti meso in kri ne moreta dedovati božjega kraljestva.« » Čeprav hočem delati dobro, nastane slabo.«
SREDNJA POT
Bodhisatva najde odgovor na svoje vprašanje o drugi poti v spominu na dogodek iz otroštva. Ko je nekoč sedel v senci drevesa daleč od vseh predstav, želja in poželenj, je dosegel prvo duhovno poglobitev, ki je izvirala iz svobode in blaženega veselja » Zaradi tega spomina sem vedel: to je resnično pot v prebujenje.«
Ta osvobajajoči uvid je druga velika prelomnica v njegovem življenju. Namesto vzdržnosti najde in zbere t. i. srednjo pot. Opusti siljenje vzdržnosti in začne na stvari ter samega sebe gledati nevtralno. S tem se osvobodi vseh predstav, želja in poželenj, ki jih ne bi mogel premagati kljub največjemu prizadevanju volje. In obide ga notranji mir.
V Budovem evangeliju je ta proces opisan takole: » Šel je, da bi se okopal v reki Neranjara; toda ko je hotel iz vode, se zaradi šibkosti ni mogel več dvigniti. Nad seboj je zagledal vejo drevesa, jo zgrabil, se je trdno oprijel in se potegnil iz vode. Toda na poti domov se je spotaknil in padel na tla; pet Bhikkov je mislilo, da je mrtev .« Od pastirice je dobil nekaj hrane » in Gospod je sprejel dar. Ko je použil riževo mleko, je osvežil ude, njegov duh se je zbistril, okrepil se je, da bi prejel najvišje razsvetljenje.«
Vanj priteka sedaj novo življenje, medtem ko pretrga s starim, to pomeni zemeljsko naravo, ki » kot mrtva pade na tla«.
Proces spremembe se polasti celotnega njegovega bistva. Karmična preteklost izgubi oblast nad njim in od sedaj dalje prevzame vodstvo na njegovi poti nova notranja moč. Njegov duh se zbistri. Prepozna srednjo pot, ki leži med življenjem, ki ga določa zemeljski smisel in strogo vzdržnostjo. Začne misliti in čutiti na drugačen način, tako da običajne čutne zaznave ( te uporablja 5 Bhikkov) in stare predstave ugasnejo; v njegovem živčnem sistemu ( to je podoba drevesa, ki se ga je oprijel) se pojavi novo delovanje.
BODHISATVA PRIPRAVLJA POTI ZA SVOJEGA NOTRANJEGA GOSPODA, BUDO
Ker je pobudo v Bodhisatvi sedaj prevzela nova duša, pravi jaz ( bodoči Buda), nastane v njem tudi novo delovanje volje, ki ga krščanski Evangelij označuje kot » pravo pot za notranjega Gospoda«. Isto povezavo opisuje Budov evangelij, ko pravi, da je bil Bodhisatva okrepljen za najvišje razsvetljenje.
Bodhisatva uresničuje sedaj predvsem tri zadnje stopnje na poti:« Pravo prizadevanje so njegovi koraki, pravo mišljenje njegov dih, mir pa, ki nastaja iz opazovanja, sledi njegovim stopinjam.«
S tem stopinjam opravi v štirih notranjih » poglobitvah«. S tem ne smemo razumeti rednih vaj koncentracije, ampak novo, aktivno duševno življenje vsako uro dneva. To novo duševno življenje ima štiri vidike, štiri » poglobitve«. Prva poglobitev se začne s spominom na dogodek v otroštvu. To je neka vrsta praspomina in človekovo prvotno božje duševno stanje. V tej novi zavesti Bodhisatva nevtralizira vse svoje želje in blodne predstave, tako da začne njegova žeja po življenju izginjati. Osredotoči se samo na trenutno, kar objektivno opazuje.
V tem poglobljenim zaznavanjem se v njem širi notranji mir, ki ga označujemo kot drugo poglobitev. Preko nje se umiri tudi njegovo mišljenje. In v tej umirjenosti , tretji poglobitvi , spozna zakonitost ( Dharmo ), ki je za zemeljskimi pojavi, zavoljo katere vse stvari nastajajo in zopet preminejo. Spozna pogojeno nastajanje in minevanje vseh pojavov in kako se njihovi vzroki nenehno na novo oblikujejo ter razvrščajo, da bi vedno znova tvorili novo podobo kar lahko primerjamo z mozaikom. Končno spozna tudi minljivost zakonitostih samih.
KJER JE ZEMELJSKI JAZ NI RESNICE
Med četrto poglobitvijo, v kateri je končno popolnoma prisoten, mu zopet nastopi nasproti Mara. Zagrozi mu z najmočnejšo fizično silo. » Zagrozil mu je z grozljivim prekletstvom in zanetil vihar , tako da se je nebo stemnilo, morje pa je zakipelo in zabučalo.« To pomeni, da bistvo Badisatvove zemeljske narave poseže v najbolj notranje. Toda notranji Buda je nedotakljiv. » Blagoslovljeni je mirno sedel pod drevesom Bodi in se ni bal. Sveti je vedel, da se mu ne more zgoditi nič hudega.«
Nedotaknjen sedi Bodisatva pod drevesom in se ne odziva na čutno zapeljevanje Marovih hčera. Strah, groza in vse želje, na kratko vsa žeja po življenju, vse je, vse je izginilo. Ni več skladnosti z zemeljskim svetom zemeljskim jazom. S tem je za Bodhisatvo krogotok ponovnih rojstev (samsara) dokončno zaključen. Izginila je vsa zabloda in spozna je, da ni večnega jaza. Ugotovil je, da je jaz plod zakonitosti ( Dharme), ki zaradi karmičnih pogojev nenehno proizvaja nove konstelacije Dharme.
Če bi Bodishatva privolil, bi » spremenil kamenje v kruh« kot je zahteval satan od Jezusa. Bodhisatva bi zemeljsko bogastvo in zemeljsko srečo oskrbel z religiozno posvetitvijo in jima dal videz resnice. Tretjo preizkušnjo doživi Bodishatva v času stroge vzdržnosti
