Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Univerzalno-Bratstvo-Odresitelj-Buda-2

Buda! 2. del sobota, 3. december 2016 @ 05:02 CET Uporabnik: Miran Zupančič KAJ SE ZGODI OB TEM SPOZNANJU? Konec je istovetenja jaza z osebnostjo, to pomeni z jaz – zavestjo skupaj z vsem, kar jo obdaja. Ob tem spoznanju se namreč pravi jaz loči od - osebnost (Miran) in njenih jaz korenin. Lahko bi rekli, da je » izvirni greh zbrisan«. Kajti s t. i. » oprijemanjem« se je pravi jaz izločil iz svoje domovine. Sveta duha – to je »greh« . Sedaj pa se jaz osebnosti razblini, zaide v Jezusa Gospoda in » zamenja« jo pravi jaz. Kdor je dosegel to stanje, ne doživlja več sovraštva in zmot, korenini jaza in njegovih osebnosti. Ni več samopotrjevanja , poželenja in razumskega razmišljanja. Vanj se naseli mi. Nemir nastane s sovraštvom in videzom, mir pa tedaj, ko to mine. S tem mirom se učencu pokažeta svet in lastno bistvo na nov način. Medtem ko je hotel poprej stvari in bistva dojeti z voljo, željami in razumom, ne da bi jih pravzaprav mogel zgrabiti, pridejo sedaj stvar in bistva k njemu in se mu kažejo v svojem pravem bistvu, tako da postane eno z božjim dihom, ki preveva vse stvari. JAZ SI NE MORE USTVARITI PODOBE O PRAVEM JAZU Dogajanje doživetega( to je notranja izkušnja edino verodostojna) spoznanja podpira učenca v njegovem ravnanju, ki ga opisuje Buda v » osemkratni poti«. Prva stopnja poti je ravno kar opisano dojemanje » štirih plemenitih resnic«, torej spoznanje samo. Namen vseh nadaljnjih stopenj: prave odločitve, pravega govorjenja, pravega ravnanja, pravega oblikovanja življenja itd., je ne več krepiti moč jaza in osebnosti, ki je odvisna od teh moči. Učenec se ne bo več odločal, ne bo govoril, ravnal, živel itd. Iz jaza. Sledi samo zakonom nove duše in živi iz prebujenega miru. Na to dogajanje je Buda usmeril svoj nauk. In ko so ga učenci vprašal:« Kakšno je stanje po ugasnitvi?« je odgovoril:« Niti obstaja, niti ne obstaja. Ne misliti nanj. Kajti vaše misli izhajajo iz jaza in njegove osebnosti. Ta jaz lahko tvori samo pojme ali pa ima verske predstave po naravi pretekle resničnosti. Če si poskuša predstavljati stanje ugašanja, sam seveda ne ugasne. Tega stanja se ne da zajeti s predstavami jaza, pa naj bodo to pojmi ali vera. Za jaz stanje miru niti obstaja. To stanje je nekaj čisto drugega, nepredstavljivega, doživimo ga lahko le z novo zavestjo. FILOZOFIJA IN PREDSTOPNJE NOTRANJE POTI Eden od razlogov, zakaj je Buda svojim učencem posredoval čim manj » informacij« je, tako menimo, ker je hotel iz njih izvabiti njihovo lastno novo mišljenje. Drugi razlog pa je lahko, da jih je vedno znova želel pojasniti, kako zelo si gradijo samostojno mišljenje, če se ravnajo po določenih mnenjih in pojmih. Učenec, ki se drži teh Budovih pobud, spozna: vse moje predstave in verski pojmi, ki sem jih na dosedanji potim ustvaril v zvezi z reinkarnacijo, nirvano, astralno sfero, duhom, itd., niso moj jaz. Učenec hrepeni po doživetju in resnični tovrstni izkušnji. Neomajno ve, da je doslej le verjel in sluti, morda je dojel z razumom. Vendar še ne živi v resničnosti, na katero opozarjajo ti pojmi. Doslej se je videl le » kot v temnem ogledalu«, kot pravi Pavel in » iz obličja v obličje«. Do » gledanja iz obličja v obličje« lahko pride šele, ko se pravi jaz s pomočjo spoznanja popolnoma reši jaz - osebnosti in doseže mir, ko je osvobojena nova duša in lahko raste. Potem se ji neposredno pokažejo zakonitosti kot reinkarnacija, izvirni greh, astralna sfera –pokojnikov itd. To je » razsvetlitev« , o kateri govori Buda pri čemer se svet duha neposredno zave prepoznavajoče duše. Ko Buda svari učence pred spekulacijami, jim daje trdno oporo. Spoznaj da ne veš o resnici ničesar in da ne moreš s svojim razumom ničesar vedeti. Tudi tvoja gotovost verovanja ni nikakršno vedenje iz prvi roke (Boga). Filozofija in vera sta nujni kot prva stopnja poti: za orientacijo in kot motivacija. Toda pride točka, ko učenec opazi , da to ni dovolj. Kajti cilj poti, ki je seveda v njem prisoten, je zavestno , prepoznavno dojemanje sveta duha. Dokler še ne gleda iz obličja v obličje, ostaja nemiren cilj; cilj ga žene dalje. Cilju se približa le, če lahko svoj pravi jaz – kot terja Buda – osvobodi filozofije, verskih predstav, pa tudi upanja pomoči od obredov. Kako rad človek verjame, da je zgolj z udeležbo pri obredih, le s pripadnostjo Budovemu redu že lahko odrešen! Ne, taka pripadnost je vedno le možnost, ki jo je treba sprejeti in uresničiti, da bi dosegli cilj. Tako je bilo v Budovih časih in tako je še danes. ŠTIRI » STANJA BRAHME« Če se nove duša s pomočjo doživetega spoznanja osvobodi jaza( ni tega mojstra ali guruja, ki bi to lahko naredil namesto tebe!) in jaz – osebnosti ter mu je s tem odvzela življenjsko osnovo, bo rastla dalje in se krepila. Kako pride do tega? Z ravnanjem , ki ga hrani razsežnost duha, v katero vse trdneje vstopa. Pri tem jo podpira nov način življenja osebnosti, ki postane služabnica nove duše. Budi so očitali, da je njegov cilj ugasnitev človeške individualnosti neke vrste razpršitev , po kateri ne bi bilo ničesar več. Toda niso razumeli, da gre le za ugasnitev jaz nagona, s čimer pride na dan čisto nova resničnost. Ta dejansko nima ničesar skupnega s staro resničnostjo jaza. Da Buda po ugasnjenju jaz - nagona obstaja dalje in sicer iz neke nove resničnosti, se pokaže pri njegovem ravnanju: zopet se obrne k človeštvu in deluje iz štirih » stanj Brahme«: vsezajemajoče sočutje, vsezajemajoče dobrote, veselje in miru. To so štirje ovoji pravega jaza, vidike nove duše. Omenjena zavest jaza jih ne more zaznati. Vendar so kljub temu tu. To je, skupaj z novo zavestjo, z novo dušo, pet strani pentagrama. IZGRADNJA NOVE OSEBNOSTI Kaj se zgodi s človekom, ki iz pentagrama deluje za človeštvo, kot ravna kot Buda? Buda že zopet ne govori o posledicah takega ravnanja za tistega, ki deluje. Ezoterično krščanstvo bi dejala:« Znova se roditi skozi Svetega Duha.« Ko je enkrat nova duša razsvetljena , ko praznuje poroko z duhom, pomeni, da postane eno z duhom,z » Očetom«. V tem smislu pravi Jezus – posrednik: Jaz in Oče sva eno. Nova duša ravna kot duhovna duša iz univerzuma duha. V sočutju, dobroti, veselju in miru se razvije novo telo: novo mišljenje, novo občutenje, nova volja, novo ravnanje. Buda ne govori o teh dogajanjih. Ve mnogo več, kot pripoveduje svojim učencem. Vendar ta dogajanja živi. Tako je Buda sam živi primer znova vzpostavljene troenosti med duhom, dušo in telesom. Stara duša, jaz – zavest , je ugasnila, stari jaz – osebnosti je odvzeta moč. S tem se lahko zopet dvigne nova duša. Zopet se poveže z duhom kot zavestna posoda, v katero se izlivata spoznanje in moč duha. Gradi si novo osebnost, četverno telo, ki je zopet sredstvo duha. Nova duša živi na obeh straneh: spoznanje sprejema od duha, moč pa posreduje telesu. Vtise dobiva od telesa ( telo ima tudi lastno inteligenco) in jih posreduje duhu kot izkušnjo. Zopet postane vezni člen med telesom in duhom. OD SIDDHARTE DO PREMAGANEGA ZEMELJSKEGA JAZA V BUDI. BOŽJA RESNICA NI NIKAKRŠEN TEORETIČNI NAUK ALI ZUNANJA RESNICA; JE NOTRANJA POT, KI JO IZKAZUJE NOVO ŽIVLJENJE. DUHOVNA BIT V ČLOVEKOVI DUŠI OZNAČUJE BUDA KOT ČLOVEKOVO LASTNO BIT. Z NJENO POMOČJO POSTANE ČLOVEK RESNIČNI, MISLEČI ČLOVEK. TRI TELESA RESNICE Buda s svojim življenjem dokazuje, da je v njem nespremenljiva resnica. Ta resnica ima tri vidike, ki se razodevajo kot » telesa« njegovega bistva: - telo zakona ( Dharma – Kaya), - vidno telo spremembe ( Nirmana – kaya), - telo razsvetljenja ( Sambhoga-Kaya). Tri telesa se imenujejo » trije dragulji« ( ali Tiratana). Odgovarjajo trem vidikom božje resničnosti v krščanstvi, ki so označeni kot Oče, Sin in Sveti Duh. Oče daje možnost odrešitve iz teme s pomočjo zakona. V Svetlobi Sina lahko stari, zemeljski človek spozna resnico in se prepusti procesu novega očlovečenja. V Svetem Duhu je novi človek dokončno oblikovan in pripeljan v novo, srečno življenje, v katerem je eno z vsemi duhovnimi sorodniki. POT V KRALJESTVO VEČNE PRAVIČNOSTI. Potem ko je Buda v sebi uresničil vse tri božje vidike, je šel pred svojimi učenci po poti h » kraljestvu pravičnosti«. To je po njegovih besedah » nerojeno, ne nastalo, nenarejeno, neustvarjeno kraljestvo. Buda uči božji zakon in dokazuje, da gre človek lahko po tej poti kadarkoli in kjerkoli. Pogoj je, da začne svoje zemeljsko življenje doživljati in spoznavati kot življenje, polno trpljenja ter da je zemeljski obstoj v spopadu s hrepenenjem po trajni sreči. Ko se je človek pripravljen odpovedati svoji želji po življenju in svojim željam, to pomeni svojemu zemeljskemu jazu, je naredil odločilen korak v smer odrešitve. Vstopi v tok novega življenja, v katerem je star, minljivi zemeljski jaz nevtraliziran in duša , ki je dosegla mir, razsvetljena. Potrebno je mnogo vztrajnosti, da bi dosegli cilj te poti. BUDOVO ŽIVLJENJE JE OSEMKRATNA POT Budino življenje je velik boj za svobodo. V njem so tri velike prelomnice, ki so izraz uresničitve treh vidikov resnice. - Najprej se odpove vsemu razkošju in udobju. Postane Sramana, iskalec, ki hoče s pomočjo vzdržnosti najti resnico. - Nato postane Bodhisatva, da bi končno – kot tretje- dosegel dostojanstvo Bude. - Ustanovi bratsko skupnost, Sangho, v kateri lahko oznanja svoj nauk. BUDOVO ŽIVLJENJE PO LEGENDAH. Budov lik pripada prostorsko in časovno zelo oddaljeni kulturi in se ga zato ne da neposredno dojeti. Njegovo življenje je zgodovinsko ugotovljeno ( datum njegovega rojstva niha med 6. in 4. stoletjem pr.n.št.). Vendar zgodovinski vidik ne zajema njegovega pomena. Mnogi miti in legende, ki so nastali o Budi in njegovem življenju, se nanašajo na izkušnje, pradoživetja človeške duše. Siddharta Gautama se rodil v dolini ob srednjem toku reke Ganges. Oče Suddhodana Gautama je bil bogat knez. To dejstvo je bilo izhodišče za legendo, po kateri je bil Siddharta kraljevi sin. Vendar kaže ta oznaka na globljo povezavo. Ker se bo Siddharta nekoč prebudil kot Buda in tako dosegel duhovno kraljevanje, izraža oznaka kraljev sin jedro duhovnega kraljevanja, ki ga nosi Siddharta v sebi od rojstva. To jedro lahko imenujemo tudi kot duhovno iskro ali Kristusovo seme –atom, v katerem je skrita setev prvotnega človeka – speči kraljevi sin. V » Budovem evangeliju« je govora o rojstvu Bodhisatve. Bodhisatva je kandidat za » budovstvo«. Ko Evangelij uporabi to ime, usmeri pozornost na trenutek prebujenja duhovni iskre v Siddharti Gautami. Siddharta je torej človek, ki ima prebujeno duhovno bit. Zato se imenuje Bodhisatva. Duhov njem je duhovno jamstvo odrešitve. Je možnost, ki jo » Oče » Bog, daje vsakemu človeku. Je setev, ki se bo nekoč, ustrezno z božjim zakonom, razvila v stanje Bude in to novo duševno bistvo se bo vrnilo v prvotno božje kraljestvo pravičnosti. Mikrokozmično kraljevanje omogoča duh. Pri takem človeku govorimo o poslancu Velikega Brat. Tak poslanec je bil Buda. V svoji mladosti – kot Siddharta – je pričal o povezanosti med osebnostjo in božjim duhom. Vse okoliščine Siddhartovega rojstva kažejo kot opisujejo legende na to duhovno povezanost. Siddharto je rodila mati Maya (čar) po sanjah, v katerih je zanosila z belim slonom. Sanjala je tudi, da je bil slon angel, ki je, ko je ugledal stisko ljudi, bogov in duhov, iz sočutja posejal duhovno setev v Mayino telo. Maya se je med rojevanjem naslonila na drevo in ko se je pojavil novorojeni otrok pod baldahinom , ki so ga nosili štirje angeli, je zazvenela glasba sfer, z neba se je usipal cvetlični dež. Mati je otroka položila na lotosov list. Novorojeni pa je z levjim pogledom » zrl proti nebu«, naredil sedem korakov v vsako smer neba in rekel: » Naredil bom konec ponovnemu rojstvu, staranju, boleznim in umiranju...To je v resnici moje zadnje rojstvo, ne bom se več rodil.« MINLJIVOST ČUTNIH UŽITKOV Po poročilih je Siddharta doživel varno otroštvo in mladost v razkošju in udobju. Odločilen, razburljiv vtis o minljivosti stvari so na Siddharto po legendi naredila tri odločilna doživetja. Na neki vožnji za razvedrilo se je v mestu srečal z zemeljskim življenjem, kakršno je v resnici. . Naprej je naletel na shiranega starca. Potem je zagledal kužne bolnike, ki so ležali na cesti in končno je videl pogrebni sprevod, ki je šel mimo njega. Vse zemeljsko življenje, tudi njegovo, je bilo torej podvrženo starosti, bolezni in smrti. To je bilo uničujoče spoznanje. Ko je nato naletel na popotnega asketa, ki je onstran neizogibnosti trpljenja iskal neminljivo notranje srečo, se je odločil, da se odpove bogastvu in začne kot brezdomec brez vsega iskati večno nespremenljivo in vsepovsod prisotno resnico. Obstaja pot, po kateri lahko uidemo temu trpljenju? TELO PREOBRAZBE Prva velika prelomnica v Budovem življenju je bil začetek osemkratne poti. Prvi korak na tej poti je pravilen uvid v minljivost stvari in trpljenja, ki izhaja iz tega. To je začetek samospoznanja , začetek opuščanja vseh iluzij. Kasneje je Buda o tem rekel: 1. Vsa prizadevanja ( samskare, to so nagoni in vzgibi volje ter njihova delovanja in objekti) so minljiva in 2. vse samskare so usmiljena vredne. Pravilni uvid, tako pravi Buda, je kot bakla na poti. Naslednji, drugi korak uresničuje Bodhisatva tako, da opusti vse staro, da bi postal sramana, iskalec resnice. Po odločitvi postati brezdomec je Buda preskušal Mara, zlo. Ponudil mu je oblast nad svetom, če bi se odpovedal svojemu sklepu. To preskušanje spominja na tretjo Jezusovo skušnjavo v puščavi, kjer mu je satan ponudil oblast nad svetom, če bi se odločil, da bi mu služil. KDO ALI KAJ JE MARA? Mara je bil in je del človeka. Je osebni nasprotnik, a tudi svetovna karma. Je zgoščena moč zemeljskega svetovnega duha, ki se razodeva kot ločen, lastni jaz. Predstavlja vsoto vseh zemeljskih izkušenj in prizadevanj človeka ter človeštva, s pomočjo katerih se ohranijo kolo rojstva in smrti. V tem jazu ločenem jazu se Bodhisatva postavi po robu lastna zemeljska narava, ki se upira odrešitvi iz zemeljskega . Zato imenujemo Maro tudi čuvarja praga, ki zadržuje v zemeljski naravi vsakogar, ki se še ni uskladil z zahtevami novega življenja. Mara se Bodihisatvi vedno postavi na pot, ko ta stopa na novo razvojno pot. Ker pa v Bodhisatvi prevladata želja po odrešitvi in predaja resnici, prestopi prag.! Vsak iskalec, ki se preda notranji duhovni biti in je zato v procesu rasti resnične duše, pride do iste izkušnje. Deluje tako pretkano, da se zdi iskalcu pogosto nemogoče ločiti resnice od zmote, ki mu prigovarja satan. Mara še dvakrat preskuša Bodhisatvo v času vzdržnosti. Tudi te preizkušnje so po vsebini podobne tistim, ki jih Jezus doživi na svoji poti po puščavi. Do druge preskušnje pride pri srečanju s kraljem Bimbisaro. Kralj Bibmisara, na katerega je Bodhisatva naredil močan vtis, mu je predlagal, naj z njim deli kraljevsko moč, če bo v njegovem kraljestvu širil svojo religijo. Po njegovem mnenju so moč, bogastvo in religija na isti ravni. Človek se jih lahko posluži na idealen način z bistrostjo in spretnostjo, tako da ne prevlada nobena. Se nadaljuje... Miran Zupančič Komentarji (0) www.pozitivke.net