Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/UmikDusaPoezijaFetisizemZvezde

Umik petek, 19. maj 2006 @ 07:39 CEST Uporabnik: Tatjana Malec Malarična duša je zaplesala groteskno. Čas se je obračal kot na števcu, z arhitekturo kontrastov se je razmaknil, poniknil v veličastno praznino in odpiral velikanski obraz luči, skoz božansko gibalo fetišizma. Meril je v tridimenzionalnost parkirišč, zbranih zavesti velikega števila ljudi, ki so se prerivali na tem planetu - točno na enem mestu! Nekdo ob meni je s hlastno roko pobiral lesk zvezd, ki je padal na tla; drugi je grabil drobovje iz človeka; tretji je skozi gosto polje teme metal na oder luči veliko cvetja. Jaz sem mislila na Beletrino in strmela v iluzorni nič. Krivulja mojega razpoloženja se je nagnila in iskala točko, na katero bi uprla svojo pozornost in dosegla kompromis – bežati v prostor, ki sem ga skrila vase. Po flamenku sem šla iz koride mimo obcestnih plakatov. Prišla sem domov in si v mislih prižgala indijsko pipo miru in se spravila sama s seboj. Naslonila sem hrbet v masažni stol in valjčki so opravljali nalogo človeške roke v naročju sprostitve. Nos se je navonjal ob šopku majnic, razporejenih v vazi, ki so dišale po biološkem vonju rože. Aristokratsko sem se ulegla v posteljo, a zdelo se mi je, da na tem svetu ne bom nikoli aristokratsko živela. Skoz okno sem videla zvezde in luno kako bledijo, ker razdajajo preveč luči psom, ki lajajo vanje. Komentarji (0) www.pozitivke.net