Ta oblika članka je prirejena za tiskanje, za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
http://www.pozitivke.net/article.php/UciteljiModrosti39

Učitelji modrosti 39

petek, 17. marec 2006 @ 05:14 CET

Uporabnik: Pozitivke

Piše: Igor Kononenko

Pitagora (pribl. 569-475 pr. n. št.) Grški filozof, matematik, modrec in duhovni učitelj

O Pitagori je veliko špekulacij in nasprotujočih si mnenj. Sam ni ničesar zapisal in vse, kar vemo o njem in njegovem delu, sklepamo iz pisanj njegovih učencev in kasnejših piscev. Eni ga imajo za filozofa in matematika, drugi pa sklepajo, da je bil samo duhovni učitelj in da se razen ljubiteljsko z matematiko ni resneje ukvarjal. Več avtorjev opisuje tudi njegove nenavadne duhovne moči, kot sta jasnovidnost in zmožnost biti istočasno na več krajih.

Rodil se je na grškem otoku Samosu očetu Mnesarchusu in mami Pythais, ki je bila domačinka. Imel je dva ali tri brate. Oče je bil trgovec in je prišel iz mesta Tyre – po legendi je v času lahkote na Samos prinesel koruzo in so ga zato v zahvalo sprejeli za someščana. Pitagora je preživel otroštvo na Samosu, vendar je veliko potoval s svojim očetom. Pitagoro so učili najboljši učitelji, od katerih je bilo kar nekaj filozofov. Igral je na liro in se učil aritmetike, geometrije, astronomije in poezije. Okoli leta 535 pr.n.št. je Pitagora odpotoval v Egipt – nekaj let po tem, ko je tiran Polikrat zavzel Samos. Pitagora je v Egiptu obiskal veliko templjev in se učil pri mnogi tamkajšnjih duhovnikih. Leta 525 je perzijski kralj Cambyses napadel Egipt. Pitagoro so ujeli in ga kot vojnega ujetnika poslali v Babilon. Tam je srečal duhovnika Magoi-a, ki mu je predal več duhovnih učenj. Leta 522 sta umrla Polikrat in Cambyses in leta 520 pr.n.št. se je Pitagora vrnil na Samos, kjer je ustanovil filozofsko šolo »polkroga«.

Ker se je želel izogniti političnemu spletkarjenju je okoli leta 518 je odpotoval v južno Italijo, kjer je v takratnem grškem mestu Krotonu (vzhodna obala italijanske 'pete') ustanovil duhovno šolo. Poročil se je s Theano in dobil dve hčerki. Kmalu je postal znan in je imel veliko slednikov - pitagorejcev. Osnovni moto skupnosti je bil: ne škoditi nobenemu čutečemu bitju. Razdeljena je bila na notranji in zunanji krog. Člani notranjega kroga so bili lahko moški in ženske - brez osebne lastnine in vsi so bili vegetarijanci. Živeli so znotraj šole pod duhovnim vodstvom Pitagore. Člani zunanjega kroga so živeli zunaj šole v svojih domovih in so dnevno prihajali v šolo. Dovoljeno jim je bilo imeti osebno lastnino in niso bili nujno vegetarijanci. Leta 508 se je Pitagora zaradi političnih pritiskov umaknil v Metapontium, vendar se je kmalu vrnil. Do smrti je vodil pitagorejsko šolo. Po njegovi smrti sta se notranji in zunanji krog popolnoma ločila in je vodstvo nad notranjim krogom prevzela Piatagorova žena skupaj s hčerkama.

Ker so pitagorejci živeli kot skupnost in je bil del njihovega nauka skriven, je težko ločiti Pitagorovo delo od del njegovih učencev. Spodnji citati so vzeti iz knjige »Zlati verzi Pitagore in ostali pitagorejski fragmenti«. Pitagori med drugim pripisujejo dokaz Pitagorovega izreka, odkritje iracionalnih števil ter odkritje, da se harmonični zvoki na liri dobijo pri razmerjah dolžin strun, ki so cela števila. Glede duhovnega učenja pa večina kritikov ni razumela globine Pitagorovih sporočil. Poučeval je nauk o reinkarnaciji, o duhovni rasti in doseganju modrosti. Obstajajo tri vrste ljudi, tako kot obstajajo trije razredi obiskovalcev olimpijskih iger: prvi pridejo, da bi kupovali in prodajali; nekoliko višje so tisti, ki so prišli tekmovat; najvišje pa so tisti, ki so prišli samo opazovat. Ker so pitagorejci uporabljali simboličen jezik, so bili pogosto narobe razumljeni in še dandanes jih narobe interpretirajo. Nekaj primerov:

»Da obuješ sandale, najprej iztegni desno nogo; toda ko pereš noge, najprej iztegni levo nogo.« To seveda ni nikakršno praznoverje in neumen ritual, ampak ima globji duhovni pomen, ki poudarja preudarnost: vredne akcije, ki nas vodijo h končnemu Cilju, so pravilne (desne), odvečne, ki nas ovirajo na Poti, pa so leve.
»Ne jej srca... Ne jej možganov.« Mnogi interpretatorji sklepajo, da so pitagorejci lahko jedli meso, le srca in možganov živali se (zaradi praznoverja) niso dotaknili. Dejanski pomen je simbolen: imej odprto srce za vse, hkrati pa bodi preudaren in se ne pusti zapeljati dogmam (praznoverju).
»Vzdrži se fižola.« Mnogi napačno sklepajo, da pitagorejci (zaradi praznoverja ali pač zaradi težke prebavljivosti) niso jedli fižola. Dejanski pomen je simbolen in opozarja na vzdržnost od spletkarjenja in od vseh aktivnosti, ki zamegljujejo našo senzitivnost (fižol so v tistih časih uporabljali za volitve in simbolizira politična preračunavanja).

CITATI:

»Moral bi vedeti, glede na Zakon, da je narava univerzuma v vseh rečeh enaka.«

»Človekova tekma je božanska.«

»Mnogi, ki se zdijo kot prijatelji, to niso, in drugi, ki se ne zdijo kot prijatelji, so.«

»Ne zahtevaj od Božanstva takih stvari, ki jih, ko jih dobiš, ne moreš ohraniti.«

»Noben božji dar nikoli ne more biti odvzet; On ne podeli ničesar, česar ne moreš obdržati.«

»Po dolgem premisleku spregovori ali deluj – kajti nimaš možnosti spremeniti svojih izgovorjenih besed niti narejenih dejanj.«

»Božanstvo ne ceni spretnosti govorjenja, temveč dejanja modreca; moder človek, tudi ko je tiho, spoštuje Božanstvo.«

»Blebetav in neveden človek tako med molitvijo kot pri obredu onesnaži božansko naravo. Modrec je sam duhovnik, je prijatelj Božanstva in sam zna moliti.«

»Nemogoče je prejeti od Božanstva večje darilo, kot je vrlina.«

»Bolj boleče je služiti poželenju kot tiranu.«

»Prizadevaj si, da te spoštujejo in ne, da se te bojijo; kajti ljubezen spremlja spoštovanje, sovraštvo pa strah.«

»Delaj velike stvari, hkrati pa ne obljubljaj nič velikega.«

»Ker so naše korenine v Božanstvu, iz katerega smo nastali, moramo biti nepopustljivo zvesti našim koreninam; kajti tokovi vode in drugih zemljinih plodov usahnejo in zgnijejo, ko jim odsekamo korenine.«

»Ne moreš imenovati za srečnega nekoga, ki je odvisen od svojih prijateljev ali svojih otrok ali česarkoli minljivega – vse to je spremenljivo in nezanesljivo; toda biti odvisen somo od samega sebe in Božanstva je zanesljivo in trdno.«

»Moder in ljubljen od Božanstva je tisti, ki se uči delati dobro za svojo dušo toliko, kot se drugi trudijo za svoje telo.«

»Nemogoče je, da je kdo ljubimec užitkov, telesa in bogatstva ter hkrati ljubimec Božanstva.«

»Učenje je podobno zlati kroni – oboje je plemenito in odpira vrata.«

»Intelekt modreca ima - kot zlato - največjo težo.«

»Niti ne pomisli, da bi delal, kar se ne bi smelo delati.«

»Vsi deli človekovega življenja bi, tako kot pri kipu, morali biti lepi.«

»Bolje je živeti tako, da mirno spiš na travi in zaupaš Božanstvu in sebi, kot da vznemirjen spiš na zlati postelji.«

»Preziraj vse stvari, ki jih, ko boš osvobojen telesa, ne boš želel.«

»Ni tako težko motiti se, kot ne obsojati tistega, ki se moti.«

»Modrecu je vsaka dežela primerna za nastanitev; cel svet je dežela njegove duše.«

»Modrec ravnodušno prenaša revščino.«

»Bodi tiho ali reci nekaj boljšega od tišine.«

»Ne reci malo z mnogo besedami, ampak veliko za malo besedami.«

»V mivki napiši napake svojega prijatelja.«

»Resnica je tako veličastna perfekcija, da bi Bog, če bi se želel pokazati ljudem, izbral za telo svetlobo in za dušo resnico.«

»Ne raziskuj imena Boga, ker ga ne boš našel. Vse, na kar se obračamo z imenom, je prejelo naziv od tistega, kar je vrednejše... Torej kdo je tisti, ki je dal Bogu ime? Bog ni ime za Boga, pač pa namig o tem, kaj si predstavljamo o Njem.«

»Sam poseduješ nekaj podobnega Bogu, zato uporabi sebe kot tempelj Boga zaradi tistega, kar je v tebi podobno Bogu.«

»Največje spoštovanje, ki ga lahko izkazuješ Bogu, je, da ga poznaš in oponašaš.«

»Bog zares nima nobenih želja, toda modrec si želi samo Boga. Torej tisti, ki si ne želi niti nekaj najnujnejših stvari, oponaša Tistega, ki nima želja.«

»Imej za izgubljen ves čas, v katerem nisi mislil na Božanstvo.«

»Dober intelekt je zbor Božanstva.«

»Ne boš skrit pred Božanstvom, ko boš krivičen, niti takrat, ko boš samo pomislil, da bi bil.«

»Ne delaj niti ne razmišljaj o tem, česar ne želiš, da bi Bog vedel.«

»Osnova pobožnosti je zmernost, vrhunec pa je ljubezen do Boga.«

»Uporabljati živali za hrano je brezbrižnost; bolj razumno se je vzdržati.«

»Poseduj tisto, kar ti nihče ne more vzeti.«

»Prosi Boga za tisto, kar je vredno Božjega darila.«

»Prosi Boga za tisto, česar ne moreš prejeti od človeka.«

»Vse tisto, kar je več, kot človek potrebuje, mu je sovražno.«

»V vseh svojih dejanjih postavi Boga pred svoje oči.«

»Človek, ki je vreden Boga, je tudi Bog med ljudmi.«