Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Tveganje_Zdravje_Sol_Ugotovitev_Rezultat

Manj soli, bolj zdravo srce sreda, 26. marec 2008 @ 06:13 CET Uporabnik: Sonce Z eno pico pojemo za 140 odstotkov preveč soli. Kar 20 odstotkov ljudi pri nas si hrano pri mizi dosoljuje Slovenka zaužije 11 gramov soli na dan, Slovenec 14, naši otroci pa pet gramov. To je precej več, kot je priporočena vrednost, ki znaša za odrasle šest, za otroke pod 10 let pa tri grame soli na dan. Do podobnih ugotovitev so prišli pred tridesetimi leti tudi na Finskem, preden so se sistematično lotili te težave. Prekomerno soljenje je pomemben dejavnik tveganja za zdravje. Če v telo vnesemo preveč natrija, se nam lahko poviša krvni tlak, ta pa je velik dejavnik tveganja pri možganski kapi. Kar 80 odstotkov smrti pri boleznih srca in ožilja pripisujejo povišanemu krvnemu tlaku, kajenju in povišanemu holesterolu. Jožica Maučec Zakotnik, direktorica CINDI Slovenija, pravi, da smo v Sloveniji s preventivnimi ukrepi, kot so opuščanje kajenja, pazljivejša prehrana z več zelenjave in sadja ter več gibanja že dosegli pomembno izboljšanje. Pri ljudeh s srčno-žilnimi boleznimi je umrljivost manjša za 30 odstotkov in smo v povprečju evropskih držav. Še vedno pa ima 40 odstotkov odrasle populacije povišan krvni tlak. Po izračunih Svetovne zdravstvene organizacije bi pri nas z dodatnimi preventivnimi ukrepi lahko rešili vsaj še 500 življenj na leto. Med njimi je tudi zmanjševanje soli, saj je visok krvni tlak neposredno povezan s preveč zaužite soli, z nizkim vnosom kalija, s premalo zaužitega sadja in zelenjave ter prekomernim uživanjem alkohola, prekomerno telesno težo ter z nezadostno telesno aktivnostjo. V okviru Svetovne zdravstvene organizacije deluje mednarodna mreža za zmanjševanje soli v prehrani. Zelo učinkovito so se akcije lotili na Finskem, v Franciji in na Irskem, kjer že zaužijejo pol manj soli in so se že približali priporočeni vrednosti. Švici, Italiji, Švedski, Belgiji in Španiji pa se je pri ukrepih za zmanjševanje zaužite soli pridružila tudi Slovenija. Kot je povedala Maučec-Zakotnikova, bodo v program vključili vse partnerje v prehranjevalni verigi. Posebno naporna pogajanja pričakuje z živilsko predelovalno industrijo in gostinskimi obrati, ki imajo "svoje argumente, zakaj je njihova hrana tako slana". Raziskava, ki so jo opravili leta 2006, je namreč pokazala, da pomemben delež soli zaužijemo s kruhom in krušnimi izdelki (1,7 grama na dan), mesnimi izdelki (salame, hrenovke, klobase, suho meso), s siri in z mlečnimi izdelki. Podobne rezultate so imeli tudi na Finskem, kjer pa so že dosegli dogovor, da je na etiketah ne le označena količina soli, pač pa imajo tudi priporočene vrednosti soli za posamezne prehranske izdelke. Kadar je izdelek "presoljen", mora biti to posebej označeno. Pri nas vsaj polovica ljudi vsaj en obrok zaužije zunaj doma. Prav s temi obroki pojemo največji delež soli. Če pojemo pico, zaužijemo 12 gramov soli, kar je kar za 140 odstotkov več od dovoljene meje. Kar 20 odstotkov ljudi pa si pri nas hrano pri mizi dosoljuje. Ta razvada najmanj bremeni goriško regijo in najbolj pomursko, kjer ima kar polovica prebivalcev zvišan krvni tlak. Preslan kruh Leta 2006 je 16 odstotkov kruha pri nas vsebovalo od 1,9 do 2,8 grama na 100 gramov kruha, kar polovica pa je vsebovala od 1,4 do 1,8 grama soli na 100 gramov kruha. Za primerjavo: v 100 gramih finskega kruha je le od 1 do 1,2 grama soli. Vir: dnevnik.si Komentarji (0) www.pozitivke.net