Ta oblika članka je prirejena za tiskanje, za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
http://www.pozitivke.net/article.php/Tolmin-Borovnica-Entostat-Hribi




Staroverci priklicali dež

nedelja, 10. marec 2019 @ 05:02 CET

Uporabnik: Sonce

Piše: Tatjana Svete v novih Misterijih, www.misteriji.si

Entostat varuje prebivalce občin Tolmin in Borovnica
Dežja ne prikličejo le Indijanci, tudi Slovenci, naši predniki so to znali. Še pred kakimi sto leti so po bovških, tolminskih in kobariških hribih z ropotanjem priklicali tako želene dežne kaplje. Pa ni se jih usmilil bog; poznali so čisto fizikalne, naravne zakonitosti. Razložil nam jih je Tolminčan Franc Šturm. Tudi sam je po teh zakonitostih ustvaril napravo entostat, ki vpliva tudi na vreme. Pred skrajnimi vremenskimi pojavi uspešno varuje prebivalce občin Tolmin in Borovnica.

Kdaj ste ugotovili, da so naši predniki vplivali na vreme?
To sem prebral v knjigi Pavla Medveščka Iz nevidne strani neba. Sem pa že pred tem vedel, da se da vplivati na vreme. Naredil sem napravo entostat, ki učinkuje v premeru petindvajsetih kilometrov in katere »stranski učinek« je tudi vpliv na vreme. Ampak je nisem naredil za to, da bi vplivala na vreme.

Razmišljal sem, da bi z napravo naredil veliko uglašeno energijsko polje, ki bi imelo manjšo entropijo (večjo urejenost polja) in bi se vsi ljudje v tem polju počutili boljše. Zamisel sem dobil v Grčiji, kjer imajo na številnih otokih taka energijska polja. Denimo na otoku Rodos ima tako polje premer kar sto kilometrov. Toliko, kot je velik cel otok.

Tako napravo, entostat, sem potem res naredil. Ampak ker gre za območje, na katerem živi veliko ljudi, sem vprašal župana Tolmina za soglasje, ali jo lahko vključim. Z namenom, da bo manj prometnih nesreč, da se izboljša splošno počutje ljudi in zdravstveno stanje prebivalcev. Župan se je s tem strinjal. Točno prvega januarja 2008 sem napravo vklopil. Začeli smo spremljati statistiko.

Kaj kažejo številke?
Število prometnih nesreč se je zmanjšalo. Tudi zdravstveno stanje prebivalcev se je izboljšalo. Opazili pa smo še nekaj zanimivega. Od leta 2008 je minilo enajst let in v tem dolgem obdobju ni bilo na območju Tolmina ali malo širše okolice niti enega skrajnega vremenskega pojava. Če je bila toča, je bila drobna in kratkotrajna, naredila ni nobene škode. Ni bilo skrajnih nalivov in močnega vetra.

Prav tako smo bili leta 2014 v premeru petih kilometrov obvarovani pred žledom, ki je povzročil ogromno škode v gozdovih drugje po Sloveniji. Pred tem smo imeli zanesljivo vsako leto kakšen izjemen vremenski pojav: ali debelo točo kot oreh ali je veter odkrival strehe ali smo imeli tak naliv, da je voda drla po cestah. Potem nenadoma tega ni bilo več in tako smo čisto eksperimentalno ugotovili, da naprava vpliva na vreme.

Kako to naredi?
Entostat mora vplivati na dovolj veliko področje, kjer se dela vreme, kjer se premikajo zračni tokovi in oblaki. Območje vpliva naprave mora biti vsaj pet kilometrov v premeru, entostat pa ima premer učinkovanja petindvajset kilometrov.

Kako pa so vplivali na vreme naši predniki?
Če hočemo vplivati na vreme, hočemo bodisi več sonca ali pa več dežja. Če je preveč dežja in toče, potem je treba narediti napravo, ki dela na takem principu kot moja, in sicer tako, da zmanjša entropijo (poveča urejenost polja) oziroma malo bolj uglasi polje nad območjem. Pisatelj France Bevk v knjigi Umirajoči bog Triglav opisuje primer, kako je staroverec Gorazd iz Kobarida zaustavil točo. To se pravi, da je moral narediti nekaj takega, kot sem naredil jaz.

Če pa je premalo dežja in je suša, potem potrebujemo dež in je treba nad območjem povečati entropijo oziroma je treba polje razglasiti. Tega pa moja naprava entostat ne zna. Pavel Medvešček v knjigi Iz nevidne strani neba na strani 213piše, da so slovenski staroverci vplivali na vreme. Opisuje samo primere, kako so staroverci vplivali na to, da bi naredili dež, in so morali torej narediti nekaj obratnega. Stare kulture so hotele namreč dež priklicati, ne pa ga zaustaviti.

Ni jih ni motilo, če je prišel hud naliv, motilo pa jih je, če dolgo ni bilo dežja in so se poljščine sušile. V Goriškem muzeju, v okviru etnološke zbirke Pavla Medveščka »Staroverstvo in staroverci«, so bili razstavljeni tudi železni obroči od lesenih koles in drugo železje starovercev, s katerim je šel nekdo na vrh hriba, na primer na Kolovrat, pred sončnim vzhodom, kjer je s tem železjem ropotal kakšno uro ali več, da je začelo deževati.

V katere naravne zakonitosti je s tem posegel?
Staroverec na vrhu hriba je točno vedel, kaj je počel. Kot sem že povedal, je treba, če hočemo vplivati na vreme, učinkovati na dovolj veliko območje; in če hočemo priklicati dež, moramo na tem velikem območju povečati entropijo.

Tedaj so imeli v pokrajini delujoče tročane. Tročan je deloval čez celo pokrajino, vsekakor v večjem premeru od petih kilometrov. Sestavljen je iz ognjene, vodne in zemeljske vstopne točke. Na tročan je mogoče vplivati samo na teh vstopnih točkah ali na povezavah med temi točkami - kačjih črtah.

Na vrhu hriba, na Kolovratu, je bila taka vstopna točka, ognjena točka. Staroverec je deloval nanjo z vodno močjo, česar se ne sme, ker se sitem razglasi, ropotajoči mož pa je želel doseči ravno to, zato se je celotno polje nad pokrajino razglasilo. Vodno moč, vodni značaj pa je imel zvok železja, s katerim je ropotal, oziroma njegova »glasba«. S tistimi železnimi obroči je zato ustvarjal trušč, ki je vseboval entropijo vodnega značaja.

Staroverec pa je moral vplivati tudi na časovno dimenzijo, to pomeni, da je moral določen čas, vsaj kakšno uro, vztrajati z ustvarjanjem zvoka na vrhu hriba, da je posegel tudi v časovno dimenzijo. Tudi biopolje prostora ima namreč več dimenzij: dolžino, širino, volumen in čas. Z ropotanjem na vrhu hriba, na ognjeni točki, je polje nad celo pokrajino zlagoma postajalo vedno bolj razglašeno, dokler ni ustvaril odličnih pogojev za dež in zato je začelo deževati.

Je to včasih znal delati vsakdo?
Duhovni vodja, ki se je imenoval dehnar, je to nalogo zaupal nekomu, ki je že sam imel poudarjeno vodno moč; tako moč, kot jo ima vodna točka v tročanu. Tak človek ne bi smel stati na ognjeni točki, ker bi jo razglasil, vendar, kot že rečeno, so prav to hoteli doseči. Zemeljske, vodne in ognjene moči si nismo izmislili ljudje, to je ustvarila narava v prostoru. Zato so tudi v populaciji vedno ljudje, ki imajo poudarjeno uglašene te posamične moči. In tisti, ki je šel na vrh hriba ropotat z železnimi obroči, je moral imeti vodno moč uglašeno in močno.

Se je to znanje izgubilo zaradi krščanstva?
Znanje o fizikalnih pojavih, kako območje razglasiti (narediti dež) ali ga uglasiti (ustaviti dež) čez celo pokrajino, se s krščanstvom ni izgubilo. To znanje so upoštevali tudi pri gradnji cerkva in zvonov. Cerkve so postavili na posebnih krajih, da so jih vključili v geomantijo pokrajine in so tako v ravnotežje postavili celo pokrajino; celo bolj, kot je bila prej. In z zvonovi so uspešno zvonili proti toči. To je bilo mnogo uspešnejše od tega, kar ponekje v Sloveniji počno danes, da izstreljujejo rakete v oblake proti toči.

To početje se ni povsem izgubilo; še danes je denimo v Policah cerkev, kjer se lahko zvoni proti toči. Zvonijo tudi na zvonove v cerkvi Gradišče pri Vipavi. Izgubilo pa se je znanje, kako to deluje, ocenjujem, da pred približno sto leti. Ti zadnji strici, ki so Pavlu Medveščku razlagali o staroverstvu, so vedeli, kaj morajo narediti, da prikličejo dež, a so že imeli okrnjeno znanje; ne vem, če so vedeli, zakaj je bilo treba kaj narediti. To vedenje, zakaj to deluje, pa smo šele zdaj mi obudili.

Tatjana Svete

Z ropotanjem na vrhu hriba je staroverec razglasil energijsko polje nad celo pokrajino, dokler ni začelo deževati.

KAJ JE TROČAN
»Tročan je navidezna povezava treh točk v trikotnik, verovanje v trojnost, ki povezuje tri vrhove, tri drevesa ali tri različne stvari, kot na primer jamo, drevo in goro. Tročanstvo je bilo tudi način življenja, ki si ga je posameznik izbral. Ker so v tročanu delovale sile, ki so blagodejno vplivale na ljudi in naravo samo, bi mu namreč takšen način življenja pomagal, da bi v tem nerodovitnem svetu preživel.« (iz Knjige Iz nevidne strani neba,Pavel Medvešček)

Foto: Franc Šturm. Jpeg: Franc Šturm z napravo entostat, ki preprečuje skrajne vremenske pojave. Odkar je entostat nameščen v Tolminu, ni bilo tam niti ene ujme. Izkušnjo občine Borovnica z entostatom bomo objavili v marčevskih Misterijih. (Foto: T. Svete)

0 komentarjev.


Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/Tolmin-Borovnica-Entostat-Hribi







Domov
Powered By GeekLog