Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Tistega_Leta_Pekerski_Dogodki_Tanki

Pekre, leta 1991, 23. maja. sreda, 21. maj 2008 @ 01:50 CEST Uporabnik: kanika Padal sem, kot iglica bora, smreke, macesna, sem padal skozi meglo, jutra, pomladnega, tistega leta 1991, 23. maja. Burja, orkan ali Miloševića kašljanje, ukazovanje iz Beograda, podaljšana roka J. Armada, je hotela vse nas, hotela je njih, nabornike pokoriti, mene je hotela za talca. Grmenje tankov, pritiski JA oficirjev, bi me odneslo v ječo, temo bunkerjev, da Pekre, ljudje njeni, se niso uprli, z golimi telesi, rokami so jih napadli, s psovkami. Vsi kot eden, soborci v 710. učnem centru, pripadniki TO sestave, novinarji, domačini, so se z vsemi sredstvi postavili po robu, zahtevi armije, da se jim izročim jaz in naborniki. To je bil čas, za katerega se je splačalo živeti, graditi nekaj, kar je bil senj dni stoletnih, ko smo bili vsi kot eden, bilo je tudi drugih, vendar vsi enaki…… drugačni vsi. Nisem pričakoval medalje za posebne zasluge, da sem heroj, nisem pomislil; vsi tisti, ki padli so za »našo stvar«, ki vse so dali, izgubili svoja življenja, mar njih se kdo je spomnil? Kot iglica z drevesa »slovenske pomladi« odpadel sem, padal vse globlje, na smetišče zgodovine bil odložen, da nisem prave barve, so bili mnenja, bil obtožen, gradijo gradove spominske, še nihče me vprašal ni, zakaj sem otožen. Komentarji (5) www.pozitivke.net