Ta oblika članka je prirejena za tiskanje, za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
http://www.pozitivke.net/article.php/Testosteron-Staranje-Hipertenzija-Videz




Zaščitniški testosteron

nedelja, 11. maj 2014 @ 05:02 CEST

Uporabnik: Pozitivke

Piše: Tatjana Svete v novih Misterijih www.misteriji.si

Varovalka za hipertenzijo, aterosklerozo, raka, metabolni sindrom in diabetes 2

Spolni hormoni so tisti, ki vse življenje vplivajo na naš videz, občutke in celo misli. Nizka raven testosterona pri moških je močno povezana z debelostjo in metabolnim sindromom. Obstajajo trdni dokazi, da nizka raven testosterona ni le kazalec metabolnega sindroma, temveč je najverjetneje do določene mere tudi njegov vzrok. Raven testosterona naj bi redno preverjali vsi moški, ne le tisti, ki že imajo preveč kilogramov.

S staranjem se marsikateri moški ujame v začaran krog, ki vodi v življenje ogrožajočo trebušno debelost in povzroča številne druge preglavice. Kadar se moški nikakor ne more znebiti odvečnega maščevja, ki se začne kopičiti okrog trebuha, čeprav se še tako prizadevno ukvarja s športom in pazi na svojo prehrano, je v igri testosteron. Nizka raven tega hormona in debelost nastopata z roko v roki in se vzajemno pogojujeta; moškega ujameta v usodni vrtinec pridobivanja telesne teže in hormonskega neravnovesja.

Kljub tem dobro znanim dejavnikom, ki ogrožajo zdravje, zdravniki pri bolnikih, ki so pridobili odvečne kilograme, le redko preverjajo raven testosterona. Če bi to počeli, bi lahko tisoče in tisoče moških obvarovali pred metabolnim sindromom, sladkorno boleznijo tipa 2, visokim krvnim tlakom, aterosklerozo in rakom.

Če sodite med moške, ki jih pesti katera od naštetih zdravstvenih težav, prosite zdravnika, naj vam naroči izmero ravni spolnega hormona testosterona. Morda se ne bo znal odločiti, zato objavljamo podrobnosti o fizioloških posledicah zmanjšanega sproščanja testosterona, predvsem njegovega vpliva na debelost in njenega smrtonosnega sorodnika – metabolni sindrom.

VSE MOGOČE SPREMEMBE

Že dolgo je znano, da sta debelost in metabolni sindrom povezana z nizko ravnjo testosterona. Ni pa bilo pojasnjeno, kaj je vzrok in kaj posledica. Vrsto let je bilo uveljavljeno prepričanje, da najprej nastopi debelost, čemur posledično sledi upad testosterona. Takšno sklepanje je pravilno, saj je maščobno tkivo izjemno močan modulator hormonov, predvsem testosterona in estrogena. Encim v maščobnem tkivu, imenovan aromataza, pretvori testosteron v estradiol, najpomembnejši estrogen v človeškem telesu. Prevelika aktivnost aromataze zniža raven testosterona in zviša raven estrogena, kar pri moškem povzroči vrsto telesnih sprememb. Nizka koncentracija serumskega testosterona je tesno povezana z visokim indeksom telesne mase (ITM) ter zvečanim razmerjem med telesnim maščobnim in mišičnim tkivom.

Vendar pa je to le ena plat medalje. V zadnjih letih so raziskave postregle z obilico dokazov, da je nizka raven testosterona tista, ki povzroča debelost. Prav zniževanje ravni tega spolnega hormona je med prvimi vidnimi znaki, ki opozarjajo, da moški doživlja telesne spremembe, ki bodo čez čas postale opazne kot debelost in metabolni sindrom. V raziskavah je upadanje testosterona zmanjšalo občutljivost moških na inzulin in povečalo delež telesne maščobe. V eni raziskavi je več kot pol moških, ki so prejemali dolgotrajno terapijo v obliki androgene deprivacije, razvilo metabolni sindrom, ki se je izražal predvsem s povečano trebušno (visceralno) debelostjo in zvišano koncentracijo krvnega sladkorja. Moški, ki so jim zaradi rakavega obolenja odstranili moda, imajo praviloma visok ITM ter povečano tveganje za pojav metabolnega sindroma.

Nasprotno pa je za moške, ki prejemajo nadomestno testosteronsko terapijo za zdravljenje hipogonadizma (zmanjšano nastajanje testosterona), značilno počasnejše napredovanje metabolnega sindroma v sladkorno ali srčno-žilno bolezen. Pri tej populaciji moških testosteron ugodno vpliva na uravnavanje inzulina, profil lipidov in krvni tlak. Pri zdravih starajočih se moških pa so višje ravni naravnega testosterona povezane z večjo občutljivostjo za inzulin in zmanjšanim tveganjem za pojav metabolnega sindroma.

TREBUH, PA TUDI ČUSTVA …

V srednjem življenjskem obdobju začne raven testosterona pri moških postopoma upadati. Zmanjšanje izločanja tega hormona doseže vrhunec z moško meno ali andropavzo, nekateri jo imenujejo tudi virilna mena. To je hormonsko stanje, za katerega je značilno delno pomanjkanje androgenih hormonov. Značilni simptomi – upad libida, pojemanje oziroma izguba erekcije, izčrpanost, razdražljivost, brezvoljnost, depresija, nervoza, izguba kostne mase, bolečine v mišicah in sklepih – se v večini primerov pojavijo po petdesetem letu starosti. Skoraj sočasno začne moški pridobivati telesno težo, predvsem na račun maščevja, ter izgubljati mišično maso.

Danes je povsem jasno, da sta ta dva vzporedna procesa tesno povezana oziroma da je upad testosterona neposreden vzrok »boja proti okroglemu trebuhu« pri moških srednjih let. Ali povedano drugače: s staranjem povezan upad ravni testosterona je tesno povezan z nalaganjem globokega trebušnega maščevja, sestavnim delom metabolnega sindroma.
In kako testosteron pravzaprav vpliva na debelost in presnovo?

Tako kot drugi hormoni tudi testosteron deluje na različna ciljna tkiva. Povezan je s spolno funkcijo: z željo po spolnosti, s sposobnostjo spolne aktivnosti in doseganjem erekcije. Testosteron tudi vzdržuje in povečuje mišično maso in kostno gostoto ter zavira nastanek osteoporoze, pa tudi pomembno vpliva na osrednji živčni sistem – na razpoloženje, čustvovanje in miselne procese. Poleg tega ima ključno vlogo pri uravnavanju presnove glukoze, inzulina in maščob.

Eden od mehanizmov delovanja testosterona je močna stimulacija občutljivosti na inzulin in usihanje tega hormona ima lahko resne posledice. Celice postanejo neobčutljive na inzulin, zato se iz krvi privzame le malo glukoze, kar povzroči stalno visoko raven glukoze v krvi. Strokovnjaki so nizke ravni testosterona že dodali na seznam neodvisnih dejavnikov tveganja za neobčutljivost na inzulin (predstopnja sladkorne bolezni), sladkorne bolezni tipa 2 in polno razvite oblike metabolnega sindroma z vsemi njegovimi posledicami.

VSE VEČ VNETIJ

Padajoča raven testosterona je tesno povezana tudi s trajnim višanjem koncentracije označevalcev vnetja, kot je na primer C-reaktivni protein (CRP). Prav vnetje igra pomembno vlogo pri razvoju debelosti in številnih z njo povezanih stanj, na primer ateroskleroze in raka, obenem pa je tesno povezano z odpornostjo na inzulin in sladkorno boleznijo tipa 2. Hkrati pa maščobne celice, ki se kopičijo zaradi upadanja tega hormona, proizvajajo vse več vnetnih citokinov, kar le še pospeši vnetne procese, stopnjuje neobčutljivost na inzulin (inzulinska rezistenca) in sproži srčnožilne zaplete, to pa so elementi metabolnega sindroma.

Najnovejša znanstvena spoznanja učijo, da je tudi cela vrsta kroničnih stanj vzročno povezanih s testosteronom. Tako naj številnih bolezni, ki pestijo starejše moške, na primer aterosklerozo, visok krvni tlak, sladkorno bolezen, simptome v spodnjih sečilih in motnje erekcije, ne bi obravnavali ločeno, temveč v povezavi z zmanjšanim izločanjem spolnega hormona testosterona. To pa je radikalen odmik od tradicionalnega razmišljanja o zdravju moškega, kakršno je v veljavi danes.

Vse več je dokazov, ki potrjujejo, da pravilno izbrana nadomestna testosteronska terapija varuje pred številnimi simptomi metabolnega sindroma in izboljša uravnavanje krvnega sladkorja.

STAROST NI ODLOČILNA

Vzročna povezanost med upadanjem ravni testosterona in debelostjo, metabolnim sindromom in srčnožilno boleznijo je tako močna, da sodi preverjanje ravni testosterona med razumljive in povsem neboleče preventivne ukrepe. Pomanjkanje hormona se je izkazalo za pomemben in neodvisen dejavnik tveganja sindroma celo pri tistih starejših moških, ki niso debeli, saj ne ustvarja le večjega deleža maščob, temveč sproži tudi dvig ravni inzulina na tešče, ki je pozen pokazatelj nastanka metabolnega sindroma.

Vzročna povezava ni odvisna od starosti. To pomeni, da so ogroženi tudi mlajši moški z nizko ravnjo testosterona. Povezava je nekoliko presenetljivo neodvisna tudi od ITM, kar kaže na večplastne učinke testosterona na uravnavanje presnove glukoze, inzulina in lipidov. Strokovnjaki so pred nedavnim celo predlagali, da se nizke ravni testosterona vključijo v definicijo metabolnega sindroma.
Blago pomanjkanje testosterona se lahko pojavi precej pred pojavom debelosti in drugih očitnejših znakov metabolnega sindroma. Zato je za vse moške, ne le tiste s preveč kilogrami, pomembno, da redno preverjajo svoje ravni testosterona. Kaj se dogaja z izločanjem testosterona v telesu, je mogoče ugotoviti z laboratorijskim testiranjem vzorca krvi ali sline, s pomočjo zdravnika, ki se ukvarja z uravnavanjem hormonov. S krvno analizo se ugotavlja vrednosti celotnega in prostega testosterona – z metabolnim sindromom sta povezana oba.

Hkrati z določanjem ravni testosterona v krvi je priporočljivo opraviti tudi meritve PSA (prostatičnega specifičnega antigena, ki je tumorski označevalec in opozarja na raka prostate), meritve estradiola (ki povedo, ali mora moški v primeru zvečanja ravni estrogena jemati zdravila za zaviranje aromataze) ter tako imenovane CBC-teste za preverjanje delovanja jeter in celotne krvne slike.

BIOIDENTIČNI TESTOSTERON

Kaj storiti, če se izkaže, da imate pomanjkanje testosterona? Več raziskav je dokazalo, da ima nadomestna testosteronska terapija varovalen učinek. Če z zdravljenjem začnemo dovolj zgodaj, lahko upočasnimo ali celo zaustavimo napredovanje iz zgodnje oblike metabolnega sindroma v sladkorno ali srčnožilno bolezen. V študiji na moških s sladkorno boleznijo in nizko ravnjo testosterona se je izkazalo, da je zdravljenje izboljšalo uravnavanje krvnega sladkorja in zmanjšalo trebušno debelost. Ugoden stranski učinek zdravljenja je bilo izboljšanje erektilne funkcije. Druge s placebom nadzorovane študije so pokazale zmanjšanje deleža celotnega telesnega maščevja in podkožne trebušne maščobne mase ter zvečanje mišične mase.

Če razmišljamo o uvedbi zdravljenja – sedaj nam je tudi v Sloveniji na bel recept dosegljiv bioidentični testosteron, ki torej ni sintetiziran in nima nobenih stranskih učinkov, v telo pa prehaja iz gela prek kože (o tem natančneje pišemo v članku V starost brez zdravil v 209. številki revije Misteriji) – je treba redno spremljati vrednosti testosterona. Doseganje vrednosti, ki so v okviru normalnih, pa ni vedno pogoj za preprečevanje debelosti in metabolnega sindroma. Za nekatere od testosterona odvisne biološke funkcije so potrebne višje ravni kot za ostale, prag pa se med posameznimi moškimi zelo razlikuje.

TVEGANJE ZA RAKA?

In nazadnje še nekaj o testosteronski terapiji in raku na prostati. Vrsto desetletij je veljalo prepričanje, da visoke koncentracije testosterona predstavljajo veliko tveganje za pojav raka na prostati. Pred nedavnim pa so objavili pomembne podatke, ki kažejo kompleksnejšo podobo in nakazujejo, da testosteronska terapija vendarle ni tako tvegana, kot so domnevali. Po besedah dr. Abrahama Morgentalerja s harvardskega medicinskega inštituta Beth Israel Deaconess se zdravniki v zadnjih letih vse bolj nagibajo v prid uporabe testosteronske terapije tudi pri moških, ki so imeli raka na prostati. Zgodnji podatki kažejo na minimalno tveganje za ponovitev bolezni oziroma njeno napredovanje.

Tudi drugi strokovnjaki s tega področja se strinjajo, da so predstavljena tveganja nadomestnega zdravljenja pogosto pretirana in nikakor ne smejo pretehtati nad njegovimi koristmi. Dr. Morgan opozarja, da tveganje za raka na prostati ni povezano z visokimi, temveč – prav nasprotno – z nizkimi ravnmi testosterona. Ker vemo, da pomanjkanje tega hormona povzroča debelost in da je debelost dejavnik tveganja za raka, nedvomno obstaja utemeljena podlaga za hipotezo, da je nizka raven testosterona neposreden dejavnik tveganja.
An. Br.   

METABOLNI SINDROM

Morda vas prav nadomeščanje pojemajočega testosterona lahko odreši metabolnega sindroma, ki mu pravijo tudi sindrom inzulinske rezistence. To je skupina presnovnih motenj, ki se kažejo kot kompleksna klinična slika. Te presnovne motnje so trebušna debelost, inzulinska rezistenca, hiperglikemija, dislipidemija in hipertenzija.

Klinično se moškega označi za obolelega za metabolnim sindromom, če se pri njem ugotovijo vsaj tri od naštetih postavk:
• povečan obseg trebuha: večji kot 102 cm,
• povišana raven glukoze v krvi (na tešče): 100 mg/dl ali več,
• povišana raven trigliceridov: 150 mg/dl ali več,
• znižana raven HDL: manj kot 40 mg/dl pri moških,
• povišan krvni tlak: sistolični več kot 135 mmHg, diastolični več kot 90 mmHg

1 komentarjev.


Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/Testosteron-Staranje-Hipertenzija-Videz







Domov
Powered By GeekLog