Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Temeljne-Razvade-Lenoba-Brezbriznost

Prevzemanje odgovornosti za svoje življenje 9.del sreda, 30. maj 2018 @ 05:02 CEST Uporabnik: Pozitivke Iskanje sreče Temeljne razvade V človeškem značaju ni pozitivnih razvad ali izrastkov, ki bi jih bilo potrebno odstraniti. Tri temeljne razvade - lenoba, brezbrižnost in sebičnost - in vse druge razvade, ki iz njih izhajajo, so v osnovi negativne, posledica odsotnosti njim ustreznih kreposti. Lenoba je odsotnost poguma in samo-nadzora; brezbrižnost je odsotnost resnicoljubnosti; in sebičnost je odsotnost ljubezni. Zato je glavno načelo v znanosti izgradnje značaja (in vzgoje mladine), da ne sme biti prisotno nobeno tlačenje, kajti vsaka sila je krepost in je zato dragocena. Ustrezno ravnanje s tem, kar se zdi kot pozitivne razvade, je vzgoja ustrezne kreposti. Če je človek pogumen, vendar sebičen, ne bi smeli zatreti njegovega poguma, ampak razviti njegovo ljubezen do soljudi s primernim okoljem in spodbudami. Ne tlačite in ne uničujte. Zelo lahko je biti dober in brezbarven, zato je zelo resničen star pregovor: Čim večji grešnik, tem večji svetnik. Ne obstajajo zli ljudje, ampak le nepopolni, in vsak košček izkušnje teži k razvoju vsaj ene od teh treh temeljnih kreposti. Razlikovanje med krepostmi in razvadami je relativno in ne absolutno. Napake v človeškem značaju so le nepopolnosti in nesorazmerja. To ponuja razlago za trditev, ki jo je podal Shri Krishna v desetem poglavju Bhagavad Gite, kjer, med dolgim seznamom veličastnih potez Kreatorja, ki se objavlja v vseh lepih stvareh življenja, nenadoma pravi: Sem pri sleparjih kockanje, ... Pozitivna razvada je zelo koristna. Sebičen človek je lahko živahen in pogumen, ki iz svoje pomanjkljivosti ustvari razvado, tako da se potopi v škodljivo delovanje. To se neizogibno obrne proti njemu samemu, celo v materialnem svetu, ter mu prinese neke vrste trpljenje, ki postopno v njem prebudi njegovo sočutno čutenje za trpljenje drugih. Zato se začne razvijati ljubezen, ki je ne bi pridobil brez te izkušnje. V človeku ni razvade in popoln človek se približuje naši najvišji predstavi o značaju Boga. To, kar ustvarja razliko med stopnjami naše nepopolnosti, je dejstvo, da mi stalno izgubljamo in pozabljamo na nas same. Zavajamo se s tem, ko sprejemamo nepristno osebnost, kot ženska, ki ni nikoli spoznala svoje lastne oblike po njeni pojavnosti v ogledalu. Nenadoma so jo pripeljali pred skrivenčeno ogledalo, tako da je mislila, delujoč v skladu z utvaro, da je to njena resnična podoba. Mi imamo vedno neko površno znanje o naših resničnih duhovnih jazih. To v nas pušča seme razočaranja, ki nam ne dopušča, da bi bili dlje časa zadovoljni z izkrivljeno osebnostjo in z njenimi navideznimi potrebami. Da bi videli, kako popolnoma zunanja in smešna je, moramo le analizirati našo predstavo o našem jazu. V sodobnem življenju mnenja sosedov priskrbijo največ materiala za snovanje tega absurdnega idola. Poslušamo, kaj o nas govorijo naši prijatelji - da smo grdi ali prikupni, neumni ali modri, nevedni ali poučeni, sposobni ali nesposobni, pomembni ali nepomembni. Iz teh podob, medtem ko se počasi odvijejo leta otroštva in mladosti, postopno sestavimo celotno maso različnih in pogosto nepovezanih materialov okoli jedra zavesti, ki je naš duhovni jaz. Ves resničen napor v izgradnji značaja mora prodirati skozi to osebnost do spoznanja o našem lastnem duhovnem jazu. Razvijati moramo moči našega značaja, zato da lahko sijejo skozi osebnost in jo spremenijo. Tako postanemo mi sami celo v tem smrtnem in utvarnem življenju. Ko delujemo z duhovnimi motivi v tem življenju osebnosti, smo nesmrtni Višji Jaz. Končni cilji Mnogo ljudi si predstavlja, da bo smrt pomenila konec njihovega dela. Toda v tem procesu smrt sploh ne šteje, saj praktično nima nobenega pomena. Ne glede na to, kakšna bo prihodnost, je ta odvisna od sedanjosti in se bo nujno gibala naprej in navzgor, v skladu z duhovnimi načeli. Obstajajo tri smeri človeškega napredovanja - znanje, ljubezen in delo. Nemogoče je preceniti, kakšno vrednost imajo le-te za praktične namene. Kažejo nam neposredno pot za preobrazbo materialnih želja v duhovne. Ni človeškega bitja brez želja, vendar pa se želje delijo v dva razločna razreda, na materialne in na duhovne. Materialne želje vodijo do ugodja in bolečine, oboje pa je prehodno. Duhovne želje vodijo do sreče, do svojstva Božanskosti, ki je trajno ali neskončno. Zaradi tega je sreča ena izmed najboljših vodičev za napredovanje. Ko obstaja resničen, trajen napredek, obstaja sreča ali veselje. Ko občutite bolečino, je nekaj narobe z vami in ne s svetom. Bolečina preverja in popravlja. Je le odziv ene od vaših pozitivnih razvad, in njena naloga je, da vam pove, zelo silovito, če je potrebno, da ste skrenili s prave smeri. Vztraja pri tem, da uporabljate vaše moči za duhovne cilje. Bolečina je zato prijatelj, ki vas rešuje pred kakršnokoli možnostjo, da bi zašli na pot, ki vodi navzdol. Celo ugodne stvari kmalu preidejo, in če pri njih vztrajate tudi potem, ko je materialna želja že ugasnila, se spremenijo v bolečino. Zato je modro, če se teh stvari ne izogibamo zaradi kakršnegakoli strahu, ampak da iz ugodja in bolečine izvlečemo lekcijo, ki nas nekaj nauči. S srečo so stvari drugačne. Sreča se poraja iz izvajanja vseh treh naših kvalitet - z drugimi besedami, iz dela, ki je opravljeno modro ali z ljubeznijo. Vzemite primer nesebičnega umetnika; njegovo delo ga nikoli ne dolgočasi. Ali pa primer znanstvenika, ki usmerja svoje mišljenje v korist človeštva; on uživa srečo, ne ugodje, in ta sreča nikoli ne ugasne. Vzemite primer kmeta, ki dela na polju in uporablja svoje znanje za dobro družine; on uživa srečo. V človekovem življenju je tisoče avenij sreče, vendar bomo vedno ugotovili, da so sad duhovnih želja, ki zahtevajo povezanost dela, mišljenja in ljubezni. SE NADALJUJE Prevod: Anton Rozman Prevedeno z dovoljenjem Teozofskega društva na Filipinih iz Theosophical Digest, 2nd quarter 1993. Taking Charge of Your Life, copyright 1985, The Theosophical Publishing House, 306 West Geneva Road, Wheaton, Illinois, U.S.A. Vir: www.teozofija.info Komentarji (1) www.pozitivke.net