Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Telo-Dusa-Religija-Bit-Iskra-Pomen

Religija na rešetu 4.del sobota, 31. marec 2018 @ 05:02 CEST Uporabnik: Pozitivke Duša Temu pojmu velja posvetiti nekaj več pozornosti. Termin duše se je ustalil v krščanski tradiciji in predstavlja sedež življenja v fizičnem telesu. Dušo nekateri imenujejo življenjska bit, iskra življenja ali individualni intelekt. Predstava o duši kot nematerialnem, vendar bistvenem delu človeka naj bi nastala v davnini. Vsi davni starogrški misleci so duši pripisovali poseben pomen, toda smatrali so jo le kot del telesa. Platon, ki so ga kasneje povzele prvotne krščanske skupnosti,  je popolnoma spremenil dotedanjo filozofijo in trdno postavil nov mejnik tudi pri razumevanju duše. Platon je govoril o nesmrtnosti in reinkarnaciji duše. Ta je po njem razpeta med duhovni in materialni svet, pri čemer stremi k temu, da bi s spoznanjem materialnega sveta dosegla duhovni svet oz. »svet idej«, ki zajema popolno resnico o materialnem svetu. Duša spoznava preko čutnih zaznav, zrenja in razodetja. Ima tudi vrojeno oz. »a-priori znanje«, ki je pravo znanje iz sveta idej. To nam olajša spoznavanje materialnega sveta in nas tako vodi. Duša po njegovem tudi ni enotna, ampak jesestavljena iz treh delov: epithymetikóna (čutno spoznanje), thymoeidésa (volja oz. pogum) in logistikóna (uma). Platonov pogled se skoraj v celoti ujema z UPS. Razlika je v tem, da Platon kot nesmrten  in vodilni del duše označuje le um, ki naj bi bil tudi »središče resničnega sveta«. Postavlja se vprašanje, odkod je Platon dobil tako celovit vpogled v duhovno dimenzijo in bistvo človeka. Morda pa celoten koncept o duši ni zrasel na njegovem zelniku. Možno je, da je prišel do močnega vira informacij (znanje z Atlantide?), ki mu je omogočil takšne miselne preboje. Plotin in kasneje sveti Avguštin sta bila tista, ki sta platonsko filozofijo postavila v središče intelektualnega razvoja krščanstva.Toda krščanska doktrina se s "tehničnimi vprašanji" o duši ni kaj prida ukvarjala in jih pojasnjevala. Človek je telo, ki ga napolnjuje od Boga dana duša, a razlago, kaj je duša, boste zaman iskali v svetem pismu. Vse se sicer vrti okoli nje, a globljih uvidov in podrobnosti verniku ne posreduje. Kljub večni naravi duše pa je po krščanski doktrini ta presenetljivo pasivna. Po smrti telesa, katerega življenjska doba je nič v primerjavi z večnostjo, naj bi duša šla počivat. Govorijo o večnem spanju, ki naj bi se končalo šele z dnevom poslednje sodbe - to pa je oddaljen trenutek v popolnoma nedoločeni prihodnosti. Zato na nagrobnike pišemo - „tu počiva..." ali „tu spi..." To je velik udarec za pokojnike, ki so tako dolgo časa ločeni od dragih. Tisti ateisti, ki večinoma verjamejo v dušo (ne pa v Boga in v poslednjo sodbo), menijo, da duša po smrti telesa večno zaspi. To pa je v nasprotju s predstavo, da je duša večna. Kaj bo duši večnost, če pa je skoraj ves čas pasivna in tako rekoč mrtva? Kristus, resnična zgodovinska osebnost, je o posmrtnem življenju dal prave napotke, a mu nihče ni verjel. Marsikomu se postavi vprašanje: zakaj bi Stvarnik ustvaril večno vesolje, obenem pa človeško življenje - dušo, ki bi to vesolje izkušala (v primerjavi z večnostjo) komaj za hip? Trajanje življenja človeka je po znanstvenih spoznanjih neprimerljivo krajše od trajanja („neinteligentne") nežive materije (kamna). Zakaj naj bi Bog življenje živih bitij v primerjavi s trajanjem mineralnega sveta tako prikrajšal? Zakaj bi Bog ustvaril neskončno vesolje, neskončni duši pa onemogočil spoznati to neskončnost? Po UPS je duša (individualni intelekt) udeleženka v večnem reinkarnacijskem krogu, v katerem skozi številna rojstva in bivanja v fizičnih telesih spoznava stvarstvo in samo sebe. Gre za neskončen, cikličen proces, v katerem duša duhovno napreduje in postopoma dosega vedno večjo duhovno čistost ter se tako približuje zavestnemu spoznanju svoje narave. Reinkarnacija je bila v prvem obdobju krščanstva bistvena sestavina krščanske doktrine, a so jo kasneje (leta 553) vernikom prikrili s tem, da so vse navedke brisali iz Biblije. Kakšna škoda! Več o tem v besedilu Zamolčana reinkarnacija. SE NADALJUJE Zoran Železnikar Vir: www.prisluhni.si Komentarji (0) www.pozitivke.net





 

Domov
Powered By GeekLog