Telesna govorica pogosto razkrije veliko več kot z besedami izkazana vsebina. Ob upoštevanju tega dejstva lahko predpostavimo, da bomo lažnivca veliko prej odkrili na osnovi nezavednih sporočil, ki jih oddaja, kot na osnovi tistega, kar pripoveduje.
Ljudje so pogosto neiskreni
Ob različnih priložnostih in v vsakdanjem življenju ni vedno lahko prepoznati lažnivca - razen če gre za politika. Ljudje lažejo zaradi najrazličnejših motivov. Nekateri lažejo zato, da bi se prikazali takšne, kot bi želeli biti (v tem primeru so laži skladne z neuresničenimi željami), drugi lažejo, da bi si pridobili osebno korist, tretji uporabljajo laž, da bi se izognili kritiki ali kazni, ker so nekaj naredili ali ne.
Ne obstaja univerzalen profil lažnive osebnosti, toda dejstvo je, da so nezrelost, slabo razvita zavest, manipulativnost in uporabljanje drugih za zadovoljevanje lastnih potreb pogoste značilnosti ljudi, ki se nagibajo k laganju. Preden zapišemo nekatere smernice, poudarimo, da obstaja samo nekaj vidikov telesne govorice, ki imajo svoj pomen neodvisno od konteksta. Spretno laganje ne obsega samo čimbolj naravnega govora, temveč tudi usklajenost telesne govorice in izgovorjenih besed.
Lažnivci se večkrat zmotijo
Znanstveniki, ki so raziskovali, kako se ljudje obnašajo, kadar sporočajo resnična dejstva, in kako, kadar lažejo, so ugotovili, da tisti, ki lažejo, govorijo manj in počasneje ter se večkrat zmotijo. Lažnivci kot odgovor na sogovornikovo vprašanje uporabljajo njegove besede.
Včasih se »laganju« izogibajo tako, da ne dajejo neposrednih odgovorov oziroma se jim izogibajo. Včasih uporabljajo samogovor brez zaimkov. Občutno se sprostijo, ko se zamenja tema pogovora, s katero so povezane njihove laži; da bi se izognili pogovoru o posamezni temi, se pogosto zatečejo k humorju in sarkazmu.
Brez očesnega stika
Tudi smer pogleda lahko odkriva skrita čustva ali zadrževano informacijo. Oseba, ki laže, se izmika očesnemu stiku in med govorjenjem ne gleda v poslušalca. Ljudje, ki jim uspe vzdržati naš pogled manj kot tretjino pogovora, najbrž skrivajo kak podatek. Pri tem so izvzeti spretni lažnivci, saj ti lahko zelo dolgo vzdržijo očesni stik in nadzorujejo izraz obraza.
5 sekund in nasmeh
Izraz obraza je najlažje nadzirati, zato ga je tudi najtežje razvozlati. Nobeno posebno obnašanje ne pove odkrito, da oseba laže, sogovorniki pa raje gledajo v obraz tistega, s katerim komunicirajo, kot v njegove roke in noge, kar pomeni nebesedni pritisk na lažnivca, da bolje nadzoruje izraz obraza in izboljša svojo zmožnost podajanja lažnih informacij.
Tako imenovani prehodni izraz obraza ali mikroizraz spreleti obraz v manj kot petini sekunde, z njimi pa nasmeh lahko za hip zamenja žalost ali bes. Te izraze opazimo le nezavedno. S tem lahko razložimo, zakaj imamo včasih občutek, da nas kdo ne mara, čeprav je do nas zelo prijazen.
Potlačeni izrazi so iskrena čustva, ki se oblikujejo, dokler sogovornik ne doume, kaj se dogaja, zato jih lažnivci hitro zamenjajo z izrazi, ki jih želijo predstaviti drugim. Ti izrazi se pojavljajo veliko pogosteje in trajajo dlje kot mikroizrazi, zaradi česar jih je lažje odkriti, vendar spretni lažnivci navadno zelo pazijo, da se jim ne prikradejo na obraz.
Obrvi in gube
Najzanesljivejše pri odkrivanju pravih čustev so telesne mišice, saj jih je skoraj nemogoče nadzorovati. Tako nekdo nastavi nasmeh, da bi izrazil zadovoljstvo ali radost, hkrati pa se mu notranji kotički obrvi dvigujejo navzgor, na sredini čela se pojavljajo gube, ki izdajajo žalost.
Vrtijo se na stolu
Večina avtorjev s področja nebesedne komunikacije meni, da se izdajalska čustva pogosteje kažejo v spodnjem delu telesa. Ljudje, ki lažejo ali zadržujejo informacijo, se bodo vrteli na stolu, se opirali najprej na eno in nato še na drugo stran stola ter pogosto križali noge, kot bi želeli pobegniti iz situacije. Ljudi, ki se dolgočasijo, a se pretvarjajo, da so zainteresirani, navadno izda toga drža.
Rdečica, požiranje sline, znojenje …
Pozornost velja usmeriti tudi na dotikanje lastnega telesa, kot so vlečenje ušesne mečice, gnetenje zadnje strani ušesa, gnetenje ali praskanje tilnika, pokrivanje ust z roko, križanje rok na prsih ter zapiranje oči in mencanje vek, s čimer se človek želi izogniti očesnemu stiku.
Moški si navadno močno mencajo oko, pri čemer gledajo v tla, medtem ko ženske nežno masirajo kožo pod očmi in gledajo kvišku. Rdenje, znojenje, drhtenje glasu, požiranje sline, igranje s svinčnikom ali očali, vse to so samo nekateri od očitnih znakov, na katere je treba biti pozoren pri ljudeh, ki ne govorijo resnice.
Neskladje med besednim in nebesednim!
Na koncu je treba še enkrat poudariti, da je telesna govorica skoraj vedno boljši vodnik do resnice kot besede, čeprav je nehvaležno obravnavati nebesedno komunikacijo neodvisno od konteksta. Pozorni bodite predvsem na neskladje med besednimi in nebesednimi sporočili.
Tili Kojić
Nezrelost, slabo razvita zavest, manipulativnost so pogoste značilnosti ljudi, ki se nagibajo k laganju.
Lažnivci se vrtijo na stolu in pogosto križajo noge, kot bi želeli pobegniti iz situacije.
Lažnivci navadno močno mencajo oko, pri čemer gledajo v tla, lažnivke nežno masirajo kožo pod očmi in gledajo kvišku
Nekaj značilnosti
Njegova telesna govorica je pogosto v nasprotju s stvarnostjo.
Motorično izražanje je togo, gibi pa so omejeni na majhne razpone.
Gibi dlani, rok in nog so usmerjeni k lastnemu telesu.
Kadar lažnivec kaže, da je srečen, presenečen ali žalosten, so njegovi izrazi omejeni na ustnice, medtem ko pri naravnem izkazovanju teh čustev obsegajo ves obraz in telo.
Od naravnega izraza odstopajo tudi količina izraženih čustev, pravočasnost njihovega nastajanja ter intenzivnost in dolžina trajanja.
Izražanje čustev je odloženo, traja dlje, kot je normalno, in se nenadoma prekine.
Moten je tudi odnos med verbalnim in čustvenim izrazom, saj nista sočasna, ampak besedni sledi kratek presledek.
Telesna govorica pogosto razkrije veliko več kot z besedami izkazana vsebina. Ob upoštevanju tega dejstva lahko predpostavimo, da bomo lažnivca veliko prej odkrili na osnovi nezavednih sporočil, ki jih oddaja, kot na osnovi tistega, kar pripoveduje.
