Obstaja slavna zgodba o Wilmi Rudolph iz Tennesseeja iz Amerike, ki je imela v zgodnjem otroštvu hudo neozdravljivo poškodbo noge. Zdravniki specialisti so ji povedali, da s tem stopalom nikoli ne bo mogla stopiti na tla.
Ona pa je rekla mami, čeprav je bila še majhna: »Rada bi tekla in postala najhitrejša tekačica na svetu.« Zdravniki so dejali, da si nevedna deklica samo domišlja, saj je brezupen zdravstveni primer.
Mama pa ji je povedala, da vse zmožnosti dobimo od Boga. »Samo vztrajaj z zaupanjem in naj ti nič ne vzame volje.« Wilmi je v dveh letih uspelo sneti ortopedsko stopalo, ki ga je nosila za oporo. Stopila je na tla in naredila prvi korak.
Potem se je v šoli udeležila tekmovanja v teku in izgubila, bila je zadnja, daleč za vsemi drugimi. Ljudje so se ji posmehovali. »Kaj počneš na tekmovanju?« Na vsakem teku je bila zadnja, vendar je verjela, da z Božjo pomočjo in vztrajnostjo lahko doseže nekaj velikega.
Čez nekaj let, in sicer leta 1960, je osvojila tri olimpijske medalje in postavila tri svetovne rekorde v teku. Samozaupanja ni gradila na svojih uspehih oziroma dosežkih, temveč na veri v Boga in vase – poskusila bom, ne glede na zmago ali poraz.
Obstaja slavna zgodba o Wilmi Rudolph iz Tennesseeja iz Amerike, ki je imela v zgodnjem otroštvu hudo neozdravljivo poškodbo noge. Zdravniki specialisti so ji povedali, da s tem stopalom nikoli ne bo mogla stopiti na tla.
