Tečem svoj tek.
Ne zanimajo me kilometri pred mano.
Ne zanimajo me kilometri za mano.
Zanima me ta korak
in tako je z vsakim naslednjim.
Tečem.
Včasih gibko,
kot gladka voda,
včasih drseče,
kot kačji pastir
na jezerski gladini.
Včasih iskro,
kot konj v galopu.
Včasih sopeče,
kot lokomotiva,
Včasih okorno, počasi,
kot po odloženem mavčnem ovoju.
Tečem, kot zmorem
in to je dovolj.
Ob progi so navijači,
mimoidoči in navdušenci,
brezbrižneži in tudi nevoščljivci,
ki me ne želijo videti na cilju.
Vzamem vodo,
ki mi jo ob stezi
ponujajo moji navijači.
Prija mi.
Ostale pustim,
ne menim se zanje.
Tečem svoj tek.
Ne zanimajo me kilometri pred mano.
Ne zanimajo me kilometri za mano.
Zanima me ta korak
in tako je z vsakim naslednjim.
Tečem, kot zmorem
in to je vedno dovolj.
Tečem svoj tek.
