Načelo guruja je velika skrivnost, v mnogih pogledih celo za guruja samega. Različna besedila in tantre govorijo o guruju z veličastnimi besedami (mnogokrat celo bolj veličastno kot o devatah). Vendar besedila ne govorijo o guruju kot o osebi, temveč o pojavu imenovanem "guru". Kljub temu obstaja oseba guru, ki jo sadhak dojema na najvišji način globokoumnega "gurujevskega načela", kar se kaže tudi v medsebojnih dejanjih.
Vidite ... velika skrivnost! To ne pomeni, da lahko vsakdo zavzame to vlogo in da bo potem to načelo delovalo, ampak da je celotna gurujeva bit večja kot skupek posameznih delov. To pomeni, da je guru, ki se obnaša kot guru, veliko več kot lahko kaula duhovno dojame. Kot tak "je guru Brahma, guru je Višnu, guru je Gospod Šiva, guru je dejansko najvišje božanstvo onstran Brahme, zato se mu priklanjamo."
Tantrični guru je "električna žica" po kateri teče linija gurujev in tantričnih božanstev. Tantrični guru ne uteleša le "gurujevskega načela", temveč je tudi utelešenje božanstva: "Devata je enaka mantri, mantra je enaka guruju; sad guru pudže je guru, devata in mantra." (Jogini tantra) Guru je utelešeno načelo, tantrični proces pa je to, kar guru uteleša, zato je guru na tantrični poti še toliko bolj pomemben. Šri Kapalik Mahakaaldži pravi: "Guru je tantra." Guruja ne moremo razumeti, lahko pa postanemo eno z njim. Tako lahko ne-razumemo z zaupanjem in v miru.
Tantrični guru je najvišji prijatelj, a hkrati tudi zelo nevaren prijatelj. Tantrični guru je tiger, ki vas skuša požreti, zato pravijo, da je tantrična pot kot hoja po rezilu. Ker je tantrična pot ostra in nevarna, mora biti guru še ostrejši in nevarnejši. Guru ima zelo malo sentimenta do "vas" kot takih; zanima ga le vaša notranja božanska narava (in razkrinkanje pojma ega kot lažnega). Njegov način ravnanja z "vami" je spontan izraz, ki v tistem trenutku najbolj primeren. Guru vas lahko razume na razumskem nivoju, vendar ni razumsko bitje. Če se guruja vsaj malo ne bojite, ga ne razumete ali pa ga razumete zelo dobro. Guru vam bo dal to kar rabite, ne tega kar hočete. In če vam nekaj da, potem to sprejmite. "Guru lahko učenca reši celo takrat, ko ga devate ne morejo." (Jogini tantra)
Pogosto guru deluje na zelo subtilnem nivoju, zato je lahko zelo neopazen. Sadhak se tako večkrat ne zaveda, kaj guru počne. Mnogi najboljši guruji delujejo zelo tankočutno, z nežnim dotikom, zato prizori ljudi, ki se zvijajo, tresejo ali se na kak drug način obnašajo neumno, niso znak, da se dogaja nekaj resnično globokega. Prav nasprotno, to je znak, da energija ni subtilna in da ji ljudje niso kos. Pojavi te vrste so bežni in niso nič več kot le izkušnje. Globlji procesi zahtevajo nežno roko, ki posadi in vzgaja semena, ki nato zrastejo v sadhaka (in ne le nekaj, kar sadhak občuti). Guru je rahel vetrič skozi srce, ki ga ni mogoče ujeti, in neusahljiv vir osvežitve. Če bi tantrično delo temeljilo le na neki izkušnji, bi ga lahko dodali k dolgemu seznamu izkušenj, ki so se nabrale preko neskončno velikega kolesa obstoja. (Mogoče bi lahko to delo imenovali "duhovna izkušnja", vendar je to še vedno le izkušnja, vse izkušnje pa so tako ali tako duhovne.)
Kot namiguje prvi odstavek, guru vpliva na učenca na mnogo načinov, ki so onstran "individualnega" gurujevega namena (to pomeni, da na nekem nivoju deluje "skrivnostno" gurujevsko načelo). Vendar guru deluje še na druge, namerne načine, čeprav moram poudariti, da je celo ta vrsta namere pogosto izraz spontane in "navdihnjene" perspektive. Vloga guruja je predvsem naprtiti delo in posaditi razsvetljena semena tega dela, sadhakova naloga pa je vzgajanje teh semen tako da je zvest procesu. Guru lahko nekatere problematične energije učenca vzame nase in jih sam razreši ali pa zavzame konfiguracijo učenčevega zavedanja/energije in opravi delo kot učenec (ali zanj iz učenčeve edinstvene situacije). Sadhak bi se moral truditi doseči popolno soglasje z gurujem. To pomeni, da lahko sadhak sam sebe dojema kot guruja s popolno integriteto zavedanja in energije. Potrebno se je zavedati, da soglasje z nekom (gurujem, išto, mantro itd.) nima "zabavnih" lastnosti, ki jih nekateri sadhaki iščejo (to pomeni iskati zavedanje/energije, ki niso to, kar je trenutno prisotno). Imeti integriteto nekaterih načel in energij je kot da ste v sozvočju s srčnim utripom. Vsakršno "gibanje", izkustvo razlike (razlikovanja od tega, kar nekdo običajno je oz. čuti), ali celo globok občutek "drugačnosti" (tudi če bi to veljalo kot duhovnost), ni soglasje. Soglasje z nekom se kaže komaj opazno, brez odseva in je povsem običajno očitno. Ko na tej točki sadhak prične izvajati mula mantro, je verjetno, da bo doživljal razne občutke in izkušnje, zato bo imel občutek, da se "stvari resnično dogajajo". Vendar bo po določenem času izvajanja mantre verjetno doživel dvom in malodušje, ker se enaki občutki ne pojavljajo v sadhani. To ni slab znak, temveč pokazatelj, da je sadhak te energije pravilno asimiliral in se jih navzel. Zaradi tega ne občutimo tega kar SMO, ker preprosto TO SMO.
Že sam pogled na guruja ima lahko velik učinek na učenca, saj guru globoko priznava božansko naravo v sadhaku, hkrati pa projicira razsvetljeno obliko. Gurujeva moč namere je takšna, da vidi učenca kot išto, zato učenec začne postajati le-ta in videti samega sebe v tej vlogi. Projekcija guruja je njasa, "slike" in energije pa se prilagodijo njegovi volji. Guru istočasno uničuje in ustvarja in ta krija je že sama po sebi tantrični proces.
Tantrični guru za učenca ni le vir miru, temveč ima tudi vlogo dražila. Ljudem postane preveč udobno v majhnih škatlicah, ki si jih ustvarjajo, zato guru učencu odvzame ta udobja in "skrite kotičke" omejenega ega. V resnici ego ne obstaja in ti koncepti so popolnoma prosojni, ko jih preučimo. A prav zaradi te transparentne narave je ego zelo bister in zvit. Guru vzame proč skrivališča, učenec, ki je sedaj gol, pa se mora soočiti s stvarmi na popolnoma "surov" način. To je lahko podobno kot če bi zadeli živec in ga odkrili – učenec se mora soočati s stvarmi na odprt način. Guru lahko povzroči, da se v sadhakovemu življenju zgodijo določene stvari, kar je lahko še ena neprijetnost, vendar je namen tega le čiščenje temeljev in odstranjevanje ovir.
V mnogih pogledih je tantrični guru kot ogledalo učenca, ki odseva to kar učenec oddaja. V tem kontekstu guru ni balzam za ljudi, ampak brezkompromisni odsev temelječ na integriteti. Učenec lahko to prizna ali pa se skuša izmuzniti – in guru vam bo to dovolil, dokler se ne sprostite v svoji biti in v priznavanju.
Ne smemo se zatekati h konvencijam, da sodimo gurujeva dejanja, niti ne smemo domnevati, da guru razmišlja in loči stvari kot mi. Še več, ne smemo sklepati, da ima vse, kar guru reče, globok in skrit pomen. Kljub temu se vedno skriva globok pomen v guruju (povezano z bitjo, esenco in ne s subjektivnostjo), ki te besede izreče. Včasih se bo guru izogibal "duhovnim" temam in se pogovarjal le o posvetnih stvareh in drugih banalnostih, da bi sadhak spoznal (ali pa zgolj zato ker guruju to ustreza), da je duhovnost "prisotna" v vsem in da bi mu pomagal pri prenehanju ločevanja med duhovnim in posvetnim. Nekateri tantrični guruji so znani po svoji igrivosti in nespoštljivosti; te lastnosti so lahko naravni izraz ište, kot tudi orodja za poučevanje. Nekateri guruji se obnašajo "noro" in divje, kar krši vse konvencije o tem, kako naj bi "duhovna oseba" izgledala in zvenela, drugi pa te lastnosti obdržijo zase in jih prikrijejo. Omenjene značilnosti gurujev se ne izražajo namerno.
Tantrični guru je edinstven, ker tantrična pot pravzaprav ni "učenje" ali "nauk", saj bolj poudarja izkustvo in ne tolmačenje konceptov. To je v soglasju z idejo, da izkušnja oblikuje kontekst. Vsa učenja so le orodja za doseganje cilja, ti pripomočki se razlikujejo glede na potrebe. Guru pa mnogo svojih namer sporoča brez besed; svoje znanje širi preko osmoze organskega stika.
Pogosto smo priča pogovorom o "izbiri guruja", vendar tega koncepta sploh ne razumem. Smiselno je, da si oseba želi guruja, a kje je dilema? Nekdo je guru ali pa ni. Drugo vprašanje, na katerega pogosto naletimo, je "kako prepoznati pravega guruja"? Ne morete ga, razen, če ste ga sposobni. Številna tantrična besedila govorijo o lastnostih pravega guruja, vendar jih morate biti sposobni prepoznati, brez da se zanašate na razne drže in konvencije. To še posebej drži za kaula tantrike, ki se včasih ne skladajo s predstavami o duhovnosti. "Kaula guru je lahko kot otrok, norec, kralj ali kot pijanec, svobodomiseln, lahko je kot veliki heroj, nebeški pevec, nagec, slepar ali dobičkar; njegova dejanja se skladajo z bhavo, ki izvira iz poznavanja/združitve Šive in Šakti (kot naravnega pristnega izraza te Volje)." (Kaula gnjana nirnaja) Konec koncev je vrsta guruja, ki si ga izberemo, odsev lastne iskrenosti, predanosti in integritete. Zato "pravi" sadhaki (ali potencialni sadhaki) dobijo "pravega" guruja. Če dvomite v guruja, na mnogo načinov dvomite tudi vase. Če odločitev za izbiro guruja vključuje dolgotrajen proces, potem ta oseba ni vaš guru (ali pa ste zelo popustljivi). Srečanje z gurujem je povsem naravno in očitno ter je rezultat določene situacije (koga srečamo ob kakšnem času itd.).
Nekaterim ljudem ni všeč gurujevski del enačbe ali pa niso pristaši idej o subtilnih aspektih takšnega razmerja. Če pustimo pri miru vse "mistične" stvari, guru v osnovi predstavlja nekoga, ki je prepotoval to pot pred vami in vam lahko nudi nasvete o njej. Še več, guru vam bo dal samozavest, da sadhane izvajate pravilno. Učenec se lahko zato posveti sadhanam ne da bi ga skrbelo, če se odvijajo pravilno. Da bi imeli guruja vam ni potrebno biti (ali postati) petoliznik, saj tudi dober guru ne bo dovolil, da postanete šibki in odvisni od njega. To še posebej drži v tantri, kjer mora posameznik pridobiti zaupanje in božansko kraljevsko držo ište. Umetnost tantričnega guruja (in sadhakovega truda) je uporaba meča modrosti, ki istočasno ubija in daje življenje. Na ta način se sadhak giblje zmagoslavno in ne kot mlahav ritoliznik s povešeno glavo. Guru bi moral sadhaku pomagati doseči zmago, sadhak pa bi moral guruja srečati v tej zmagi.
Vsako tantrično besedilo omenja guruja in celo takrat, ko predstavlja sadhano, mantro itd., se besedilo prične z: "... to je bilo prejeto od guruja". Dandanes nam je na voljo mnogo tantričnih besedil, vendar to ne pomeni, da bralec besedilo "pozna". Lahko reče le, da "ve" za to besedilo, kajti prava narava (prebujena semena) besedila se manifestira le s pomočjo guruja. Težko si je predstavljati dober argument (v skladu s tradicijo), ki zagovarja, da guru v tantri ni pomemben (ali da je lahko sadhana brez guruja tantrična). Guru mora biti skoraj vedno utelešen v človeški obliki. Nekateri avatarji (kot je Dattatreja) so izjeme, a celo ta velika bitja so dojemala elemente stvarstva kot obliko guruja. Verjetno niste Dattatreja in ga ne morete uporabiti kot vaš barometer.
Ramakrišna je bil božansko bitje, ki je imel globoko notranjo vez z Ma, vendar se ni resno ukvarjal s tantrično potjo (čeprav je jasno, da je bil svetnik s tantričnimi elementi in bhavami). Ta paramahamsa si je vbil v glavo, da se bo podučil o tantrični poti (kar samo po sebi dokazuje, da to takrat še ni bil tantrik) in treba je priznati, da je imel izjemno močno vez z Ma. Zakaj se potem ni učil kar od Nje? Zakaj so mu za ta namen privedli Bhairavi Brahmini? V tantri je potreben guru, celo za nekoga kot je bil Ramakrišna. Ljudje se običajno izogibajo neudobju, živa prisotnost guruja pa bo sadhaka prisilila, da se sooči s temi neprijetnostmi in jih spreobrne v realizacije. Zato je dokaj sumljivo vzeti za guruja nekoga, ki je že dolgo mrtev in sanjska izkustva za dikšo. Nerad postavljam omejitve brezmejnemu, niti ne obrekujem ljudi, ki se iskreno poslužujejo teh metod, temveč predlagam, da najbolj jasna pot (ki je hkrati tudi tradicionalna) vključuje stike z živečo manifestacijo guruja. Ta razprava o velikem aspektu guruja in o njegovi pomembnosti prav tako ni uperjena v zelo resnične vpoglede, realizacije in iskrena sočutna srca posameznikov, ki nimajo guruja. Vendar je za ljudi, kot smo mi v kauli, guru lahko tisti zadnji sunek, ki ga sadhak potrebuje, da prekorači vse omejitve ter da živi v svoji najgloblji modrosti, kar se še posebej navezuje na tantrično pot.
"Gurujeva oblika je predmet meditacije, gurujeva stopala so predmet pudže, gurujeve besede so mantra, gurujeva milina pa je odrešitev." (Guru gita)
Načelo guruja je velika skrivnost, v mnogih pogledih celo za guruja samega. Različna besedila in tantre govorijo o guruju z veličastnimi besedami (mnogokrat celo bolj veličastno kot o devatah). Vendar besedila ne govorijo o guruju kot o osebi, temveč o pojavu imenovanem "guru". Kljub temu obstaja oseba guru, ki jo sadhak dojema na najvišji način globokoumnega "gurujevskega načela", kar se kaže tudi v medsebojnih dejanjih.
