Vidim trenutek, ki se oddaljuje in
za zidovi slišim korak, ki se približuje.
Mar prihaja tisto, česar ni?
Ali kje na poti obstaja bistvo,
ki ga za ljudmi z očmi ni?
Pride in gre..
Venomer pohajkuke,
skriva se za sencami lastnega vonja,
joka solze izgubljenih duš.
Sem in..
Vedno nekje..
tam..
me ni..
Objame me lastna toplina in zavem se, da bom le sama sebi zvesta do konca svojih dni..
Sem in hkrati, kakor da me ni..
