Hvala Bogu da je tako!
Kaj bi bilo, če bi vreme vsakega paničarja poslušalo?
Vedno je bilo tako, da je bil mesec sušec tudi suhi mesec brez padavin, da so si kmetje lahko zemljo zorali in pripravili za setev, da bodo oni in ostali imeli kaj hrane za vse leto!
So pa ljudje, ki niso živeli z naravo, temveč nekje med betonskimi bloki, pa sedaj, ko je vreme idealno za naravna kmečka dela, paničarijo, da jim bodo pipe presušile!?
Mi starejši, ki smo veliko desetletji preživeli z naravo, dobro vemo kaj je za nas dobro, a kaj slabo. Ko je bilo leta 1945, po koncu vojne, dežja ni bilo od sušca pa vse do septembra in je bila letina neverjetna, ko je vsega obrodilo Bil sem še najstnik in se spomnim, da so naše čebele nabrale toliko medu, kot ga nikoli več ni bilo, niti prej niti potem, ko je mama morala dati očetu za med lonec za perilo, ker je že vse drugo bilo polno!
Takrat je to bil neke vrste čudež. Pa so govorili, da je Bog pomagal ljudem po vojski, ko so se izseljenci vrnili in so našli vse izpraznjene hiše brez vsakih zalog!
Ta »Čudež« še nisem pozabil, pa tudi to ne, da si ljudje po svoje tolmačijo kaj je prav in kaj je narobe, toda najhuje je, ko pade toliko dežja, da nastopijo poplave in nas voda zalije, kar pa nihče ne označi za katastrofo, ker tisti, ki to pišejo, so vedno na suhem, pa se bojijo le za svoje pipe, misleč da bo človeštvo ostalo brez vode, ker ne poznajo nek naravni zakon v povezavi z vodo, ki pravi, da je voda neuničljiva materija, ki se lahko spreminja v razne substance in oblike, vendar se vedno vrača na svoj začetek!
Hvala Bogu da je tako!
