Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Studija-Raziskovalci-Rak-Orbis-Bolezen

Ko pride bolezen je čas za iskanje rešitev in ne za predajo! torek, 10. junij 2014 @ 22:40 CEST Uporabnik: Sonce Ko pride bolezen je čas za iskanje rešitev in ne za predajo! Diagnozo rak skoraj vsi ljudje sprejemajo kot vrsto kazni in nepravičnosti. Takšno razmišljanje povzroči občutek nemoči. Ta občutek je predvsem posledica napačnih člankov in poročil v medijih ter pomanjkanja pravih informacij. Rak v večini primerov ni smrtna bolezen, ki bi se ji moral posameznik predati. Vse premalo je zaslediti podatkov o osebnostih, ki živijo med nami in na prav poseben način širijo dragoceno znanje, ki je mnogim pomagalo in še vedno pomaga k ozdravitvam, tudi težkih oblik raka. In to niso šarlatani, ki bi prodajali meglo, kot bi kdo najraje zamahnil z roko, ampak so zdravniki, ki so se dokopali do določenih dognanj in na znanju katerih stojijo študije, o katerih bi marsikdo s težko diagnozo želel vedeti več. Ena takšnih osebnosti je bila dr. Johanna Budwig, ki svoje znanje razodeva skozi knjige: RAK PROBLEM IN REŠITEV, LANENO OLJE in OLJNO-PROTEINSKA KUHARICA. V njih nas opozarja, da si moramo natančno ogledati, kaj jemo in ugotovili bomo, da je v plastični hrani zelo malo vrednih sestavin. V tej hrani je tudi veliko strupov. Kako to, da ljudje lahko dolga desetletja jedo tako hrano in kljub temu niso resno bolni? Običajni znanstveni odgovor je: zaradi zdravih genov. Roko na srce, to so izjave tistih, ki v resnici ne vedo čemu je tako, zakaj je nekaj prav takšno, kakršno je. Zelo težko dajo konkreten odgovor, s katerim bi si ljudje pomagali. Poglejmo kaj piše v knjigah, ki se te tematike bolj globoko dotaknejo: če bi bilo res vse, kar je napisano o vitaminih, encimih, hormonih in drugem, bi bili mnogi že zdavnaj mrtvi zaradi skorbuta, (kajenje uničuje vitamin C) ali kroničnih bolezni (ker ne jedo skoraj nič zdravega). Podobno tudi alkoholiki, anoreksiki in milijoni ljudi v Indiji ter Afriki kažejo, koliko so v resnici pomembni vitamini, encimi in minerali. Dobro, zakaj torej vsi ti podhranjeni ljudje niso mrtvi? Dr. BUDWIGOVA poda zanimivo primero: zamislimo si, da je človeško telo sod, ki se mora dnevno napolniti z energijo (podobno kot avtomobilska posoda za gorivo), le da v nasprotju z avtomobilskim gorivom, obstajajo vsaj trije glavni izvori energije, ki se lahko natočijo v ljudi, to so prehrana, svetloba in naše misli. Če torej ena vrsta energije zataji, sta v veliko pomoč ostali dve. Prav v tem je njen odgovor na gornji primer, zakaj nujno ne zbolijo ljudje, ki se slabo prehranjujejo in kadilci. Pravi namreč, da dokler je neka oseba sposobna izkoriščati druge vire energije, lažje vzdržuje red v svojem telesu. 33% 33% 33% 1% energija svetlobe energija prehrane energija uma Bog Na žalost pa vsi trije viri energije ne ustvarjajo enake (neobhodne) življenjske energije na enak način pri vseh ljudeh. Vsakdo ni sposoben sprejeti dovolj energije z molitvami in meditacijo, kot so to sposobni indijski učitelji joge. Ljudje se moramo tudi prehranjevati. Ne morejo vsi, ki veliko časa prebijejo v naravi, namesto zdrave hrane jesti hamburgerjev ali kakšne druge hrane brez kakovostnih sestavin. Niti najboljša prehrana pa ni zagotova pomoč osebi, ki ni sposobna izkoriščati ostalih virov energije in ruši svoje zdravje po drugih poteh. Samo če smo sposobni izkoriščati vse tri vrste energetskih virov, imamo veliko možnosti, da ne bomo zboleli oziroma, da bo proces okrevanja hitreje napredoval. Veliko ljudi za življenje (in preživetje) potrebuje samo 40 % dostopne energije, ostali pa je potrebujejo 70 %. Dokler so sposobni zbrati dovolj energije za življenje, bo ta podpirala zdravje. Pogovor z zdravnikom o energiji je lahko zelo zapleten, v večini primerov brezupen. Vzemimo primer: če bi gledali krvno sliko ali pa CT človeka minuto pred smrtjo in potem ponovno takoj po smrti, bi bili izvidi enaki. Razlika bi bila samo v tem, da v mrtvem telesu ne bi bilo več energije. Kako torej sprejeti trditev, da energije (ker je pač ne moremo videti, otipati, …) ni, in kako pojasniti pomen energije? Ste kdaj v vetrovnem vremenu v temi potegnili s sebe na hitro pulover? Ste videli in začutili kako se je zaiskrilo? Kaj drugega je to, če ne energija?   Toda v času normalnega procesa staranja, dolgoletnega postopnega kopičenja raznih strupov, postaja zadrževanje potrebne energije vse težje. Enak problem se pojavlja, če je nekdo bolan in mu bolezen krade energijo. Ker skoraj vse bolezni jemljejo energijo, mora pacient prevzeti pobudo in se izogibati plenilcev. To so: slaba prehrana, negativni ljudje in negativne misli. Kot tudi sami veste, s slabo prehrano lahko dočakate starost, toda v trenutku, ko zbolite in če se želite pozdraviti, si ne morete več privoščiti slabe prehrane. Gotovo ste že slišali stavek: Da, toda moj dedek je kadil in pri devetdesetih ni imel raka na pljučih ali pa Moj dedek je jedel samo maslo in mastne klobase in je bil vse življenje zdrav; to preprosto ne more biti tako slabo. Ti ljudje imajo prav. Mnogo ljudi lahko kadi šestdeset let in ne dobi raka na pljučih. Nekateri lahko desetletja jedo slabo hrano in vseeno ostanejo zdravi. Toda nihče ni povedal, kaj so ti ljudje delali PRAV. Večina opazovalcev vidi samo cigarete in ne razume, da drugi viri energije izravnajo porabo cigaret (ki zagotovo jemljejo energijo). Toda, če ste zboleli za rakom, potem so se nekatere celice že spremenile, jemljejo vam energijo in ne morete si več privoščiti nadaljnje kraje. Če menite, da lahko še naprej kadite in jeste nezdravo hrano, zboleli pa ste za rakom, potem začnite brati ponovno od začetka. http://www.budwig.si/index.html Dr. JOHANNA BUDWIG je bila kvalificirana farmacevtka, kemičarka z doktoratom iz fizike in kemije, kasneje pa je študirala tudi medicino. Bila je višja strokovna sodelavka za zdravila in maščobe pri Nemškem zveznem inštitutu za raziskovanje žitaric, krompirja in maščob. Ni jih malo, ki navdušeno poročajo o uspehih oljno-proteinske prehrane. Žal pa je hkrati tudi preveč tistih, ki se niso resno poglobili v branje dr. Budwigove. Mislijo, da razumejo oljno-proteinsko prehrano in hočejo zmanjšati pomen njene prehrambene terapije, ker niso dosegli želenih učinkov. Toda to bi bilo prelahko. Terapija dr. Budwigove vključuje znanja o elektromagnetnem stresu, pravilnem dnevnem načrtovanju, psiholoških komponentah in seveda pravilni uporabi ELDI (električno diferenciranih) olj in alkoholov. Njen pristop ni površinski, čeprav hkrati ne toliko kompliciran, da ga ne bi mogli na koncu z lahkoto osvojiti, ko se mu vsaj malce konkretno posvetite. Dr. BUDWIGOVA je neštetokrat opozorila, kako nevarne so lahko napačne kombinacije in kako pomembno je, da se o prehrani po njenih smernicah zlasti dobro poučijo bolniki, da se držijo predpisanih navodil in ne delajo nekaj po svoje in izpuščajo stvari, ki jih je predpisala (na primer: pitje zeljnice, in da ne izvajajo več različnih terapij istočasno). Oljno-proteinska prehrana ni dieta, je način prehranjevanja. Skoraj vsakdo mu lahko sledi, potem ko se o vsem dobro pouči in po potrebi posvetuje s strokovnjakom za to prehrano. To pa ne pomeni, da iz interneta pridobimo nekaj splošnih informacij, ki so v večini primerov napačne (tako je npr. pogosto slišati, da je najbolj primerna kozja skuta, kar sploh ne drži. Dr. Budwigova tega nikoli ni zapisala. Za mešanico skute z lanenim oljem je potrebna sveža pusta kravja skuta, ker le ta vsebuje potrebno količino žveplovih beljakovin. Tudi ne drži, da skuto lahko nadomestimo s tofujem ali albuminsko skuto. Iskanje bližnjic, izpuščanje pomembnih hranil pomeni odmik od protokola, ki ga je dr. Budwigova navedla v krepčilnih receptih, s katerimi pomaga bolnikom pri ozdravitvi. Zato kritika ljudi, ki se niso v celoti držali predpisanih navodil ali pa so prekmalu odnehali ni na mestu in ni upravičena. Dr. Budwigova v svojih knjigah še posebej opozarja, da se morajo bolni oljno-proteinske prehrane držati vsaj pet let. V nasprotnem primeru se stanje lahko zelo hitro poslabša. Žal pa je mnogo takih, ki niso šli dlje od skute za zajtrk. Kdor resnično želi razumeti pomen oljno-proteinske prehrane in jo pravilno pripravljati, se bo moral poglobiti v njeno literaturo (pri nas so v slovenskem prevodu izšle tri njene knjige: Laneno olje, Rak problem in rešitev, Oljno-proteinska kuharica). Zelo bolni, ki si sami ne morejo kuhati pa ob sebi nujno potrebujejo nekoga, ki bo skrbel za pravilno izvajanje protokola. Lothar Hirneise je v knjigi KEMOTERAPIJA ZDRAVI RAKA IN ZEMLJA JE RAVNA PLOŠČA ZAPISAL: Oljno-proteinska prehrana zavzema najvišje mesto na lestvici prehrambenih terapij. Lahko ste prepričani, da to trdim po tem, ko sem teorijo dr. Budwigove temeljito proučil in o vsem zelo dobro razmislil. Dr. Budwigova ni bila edina, ki je z uporabo te teorije pomagala bolnikom z rakom tako, da je celico vrnila v stanje, v katerem je celica lahko ponovno zadihala in to s pomočjo oljno-proteinske prehrane, ki jo je znanstvenica sama razvila. Sledili so ji še drugi zdravniki, kot npr. dr. Dan C. Roehm iz ZDA, dr. Robert E. Willner iz Floride in še mnogi drugi v Evropi in Aziji. V članku iz leta 1990 je dr. Jan Roehm napisal, da je bil na začetku v dvomih, vendar se je kasneje prepričal, da je s pomočjo oljno-proteinske prehrane mogoče ozdraviti raka. Ne pozabite, da smo ljudje heliotropi (bitja svetlobe) in da potrebujemo svetlobo (fotone). Fotoni so najmanjši delci svetlobe in najčistejša oblika energije. Imajo svojo frekvenco kot radijski sprejemniki. Življenja brez fotonov si sploh ni mogoče predstavljati. In fotoni ljubijo elektrone. Drug drugega privlačijo. In kako pridemo do elektronov, ki so na enaki valovni dolžini kot fotoni sončne svetlobe? Z zdravimi maščobami iz semen in oreški. Na svetu ni ničesar, kar bi imelo večjo koncentracijo fotonov od človeka. Človeško tkivo je enkratno, ker lahko te elektrone shranjuje in po potrebi oddaja. To vsrkavanje se dogaja ob t.i. resonanci, kar pomeni, da mora naše telo vibrirati z enako frekvenco kot prihajajoči svetlobni (sončni) žarki. To lahko primerjate s pravilno naravnano televizijsko anteno. Da bi lahko prišlo do tega sprejemanja, potrebujejo naše celice določene nenasičene maščobne kisline, točneje linolensko in linolno maščobno kislino. Maščobne kisline skupaj s proteini, ki vsebujejo žveplo, oblikujejo spoj in  človeškemu telesu omogočajo vpijanje elektronov, ki jih telo shrani. To je tista sila, ki nam omogoča, da živimo in ki upravlja vse življenjske funkcije, kot so raven pH, izgradnja proteinov in drugo. Ali sedaj razumete kako pomembne so zdrave nepredalane maščobe za naše zdravje? Kako zbolimo? Naša hrana vsebuje preveč tatov elektronov ter preveč strupov, ki preprečujejo celično dihanje. Margarine, živalske maščobe, maslo, nitrati, sladkorji, konzervansi, pesticidi, potem pa so tu še obsevanja in citostatiki (kemoterapije), ki so znani tatovi elektronov. Vse to preprečuje vsrkavanje elektronov. Kdor je natančno bral dr. Budwigovo, bo razumel zakaj njena dela nikakor niso mogla biti predstavljena širši javnosti. Cele industrijske veje bi morale spremeniti svojo proizvodnjo, potrošniki pa verjetno ne bi več kupovali večine proizvodov, ki stojijo na policah veleblagovnic. Osnovno stališče oljno-proteinske prehrane je izključitev maščob(rafinirana olja, margarine, pregrete maščobe, mesnine, sladkarije …), ki so težke za prebavo. Namesto njih je potrebno uporabljati lahko prebavljive, lahko gorljive maščobe, ki telesu zagotavljajo energijo; drugače povedano dobre maščobe. Oljno-proteinska prehrana je zelo pazljivo sestavljena. Izključuje vse konzervanse (ki delujejo kot dihalni strupi). Po drugi strani je tu sveža in nekuhana hrana s takšnim razmerjem sestavin, da pospešujejo avtomatičen vnos kisika v organizem. Oljno-proteinska prehrana je celovita in ustvarjalna. Ne smete je zamenjevati z dieto. Več vrst zelenjave je treba jesti v presni obliki. Tudi pri pripravi kuhane zelenjave je treba uporabljati samo svežo zelenjavo. Izogibajte se konzervirani ali v kisu vloženi zelenjavi. Vsak obrok bi moral vsebovati presno hrano samostojno ali skupaj s kuhano zelenjavo. Uporablja se veliko maščob, vendar vedno v kombinaciji s proteini. Pusta skuta ali sveži kravji sir z lanenim oljem sta na primer v številnih različicah nujen del te energijsko bogate in poživljajoče prehrane. Vsekakor pa ni vse tako preprosto, kot se bere v teh vrsticah , kaj hitro si lahko umislimo kombinacije, ki v medsebojni povezavi bolj obremenjujejo telo, kot da bi mu pomagale, hkrati pa, ko enkrat dobro proučimo njene knjige, vemo in znamo jesti tako, da hodimo z roko v roki z našim telesom. In naše telo nam bo zadovoljno mnogotero vračalo to našo pozornost za njegove procese in potrebe. http://www.budwig.si/index.html Še nekaj pomembnih odstavkov iz knjige Lotharja Hirneiseja KEMOTERAPIJA ZDRAVI RAKA IN ZEMLJA JE RAVNA PLOŠČA: V zadnjih letih sem videl izjemne uspehe zdravljenja z oljno-proteinsko hrano in številni ljudje so tako prehrano vključili v svoj vsakdanjik. Bolniki v napredovani fazi bolezni (s tumorji) pa pogosto sledijo samo nekaterim predpisanim delom prehrane, npr. izpuščajo pitje zeljnice, pregrešijo se z določenimi živili, ki so nesprejemljiva. Protokol dr. Budwigove je natančno določen in potrebno se ga je držati v celoti. Polovičarstvo žal ne prinese rezultatov. Izkušnje mi kažejo, da je za rakave bolnike izjemno pomembno, da natančno sledijo navodilom v tej knjigi. Niti najmanj ne dvomim, da za bolnike obstajajo uspešne prehrambene terapije. Vsak ki trdi nasprotno, bi se moral zelo potruditi, da bi lahko raziskal, zakaj so se pozdravili pacienti dr. Budwigove ali dr. Gersona, če temu ni bila vzrok prehrambena ideja. Po drugi strani pa, kaj lahko izgubite, če dva meseca sledite oljno-proteinski prehrani? Obljubljam vam, da boste že v nekaj dneh občutili njene učinke. Zakaj večina zdravnikov nasprotuje prehrambenim terapijam, ki tako očitno pomagajo tako bolnikom kot tudi zdravim ljudem? Kaj sili zdravnike, da tako odločno nasprotujejo spremembi lastnih stališč do prehrambenih terapij? Toda, to vendar pomeni, da ne smem več jesti svoje najljubše slaščice! Ali to pomeni, da nikoli več ne bom smel popiti skodelice kave? ali Koliko časa pa se moram držati oljno-proteinske prehrane? Taka vprašanja mi vsak dan postavljajo pacienti, ki so se pričeli bolj zdravo prehranjevati. Glede tega vprašanja je treba upoštevati tri stvari: 1. Kakšen način življenja živite, da vam je skodelica kave tako zelo pomembna? Vem, da je to vprašanje neprijetno, vendar vsebuje bistven element, t.j. koliko ste zadovoljni s svojim življenjem ali zaradi česa se vam zdi vredno živeti? Samo če se boste soočili s tema vprašanjema, boste lahko našli nadomestilo za skodelico kave ali za kakšno drugo nezdravo prehransko navado. 2. Večina ljudi na vsako še tako majhno spremembo v svojem življenju gleda kot na nekaj nemogočega, ali pa mislijo, da ima ta sprememba prevelik vpliv na kakovost življenja. Ljudje so preživeli drugo svetovno vojno, zdržali več ciklusov kemoterapije ali pa doživeli kaj drugega, kar je mnogo bolj vplivalo na njihova življenja. Če pa ljudem rečete, naj spremenijo svojo prehrano, radi pozabijo, da bi bila večina človeštva presrečna, če bi se lahko prehranjevali s tako hrano. Nikogar nočem etiketirati, da je mila jera, želim samo pojasniti, zakaj ljudje niso pripravljeni storiti skoraj ničesar za svoje zdravje. 3. Če boste nekaj časa uporabljali zdravo prehrano in boste potem imeli več energije, se ne boste nikoli več vrnili k staremu načinu prehranjevanja. Veliko raje boste imeli naravno pridelano hrano in sveže pripravljene sokove namesto industrijskih sokov, čeprav bo kupljene sokove spremljala še taka reklama. Ko boste to občutili, vam pitje kave ne bo več tako pomembno. Če se še vedno niste odločili ali je prehrambena terapija za vašo bolezen pravi način zdravljenja, vam v razmislek dajem še naslednje: samo en način je, da ugotovite, ali vam bo koristila: preizkusite jo. Če imam prav, vam ta odločitev lahko reši življenje, če pa nimam prav, je najslabše kar se vam lahko zgodi to, da boste nekaj tednov jedli zdravo hrano. Nihče, ki je resno zbolel in vzel stvari v svoje roke vam ne bo rekel, da je pot enostavna. Vendar, če si resnično želite ozdraveti, morate razumeti, da tisto kar lahko sami storite ne bo nihče naredil namesto vas in da zdravniki niso vsemogočni. Volja do ozdravitve in življenja bi morala biti dovolj velika spodbuda, da ozavestite, da usta niso smetišče in da ni vseeno kako skrbite za svoje telo. In spoznanje, da ste premagali bolezen vam bo dalo moči in veselje do vsega, kar je še pred vami. Življenje je kljub vsem tegobam lepo in zanj se je vredno potruditi. Dodatne informacije: ORBIS, Ljubljana, d.o.o. Tel.: 080 20 14 E-mail: ogl@orbis.si http://www.budwig.si/index.html http://www.budwig.si/rak.html http://www.budwig.si/oljno.html http://www.budwig.si/laneno.html http://www.budwig.si/kemo.html http://www.budwig.si/index.html SE NADALJUJE... www.pozitivke.net