Nihče ne postane star s tem, da doživi veliko število let. Ljudje se postarajo, ko nimajo več idealov. Leta nagubajo kožo, opuščeno navdušenje pa naredi gube na duši. Skrbi, dvomi, nezaupanje v samega sebe, strah in obup.....
ti ukrivijo hrbet in ubijejo duha. Leta sekajo gube v obraz, izguba idealov pa naguba dušo.
Mlad je tisti, ki zna ostrmeti, tisti, ki se zna čuditi, tisti, ki kot otrok brez konca sprašuje: "Zakaj?....Zakaj?"
Kljubuje tokovom in najde veselje v igri življenja.
Mlad ostaneš, dokler ohraniš zaupanje, dvom je znak staranja.
Mlad si kakor tvoja vera, star kakor tvoja potrtost.
Ostal boš mlad, dokler boš sprejemljiv za dobro, lepo, veliko, sprejemljiv za glas narave, človeka in Neskončnega.
Če bo kdaj tvojo dušo razjedal pesimizem in če jo bo glodal cinizem, naj se Bog usmili tvoje duše, duše starca!
Nihče ne postane star s tem, da doživi veliko število let. Ljudje se postarajo, ko nimajo več idealov. Leta nagubajo kožo, opuščeno navdušenje pa naredi gube na duši. Skrbi, dvomi, nezaupanje v samega sebe, strah in obup..... 
