Šri Čejtanja Mahaprabhu - njegovo življenje in nauki 3.del

sobota, 13. julij 2013 @ 05:01 CEST

Za tiste, ki z njimi niso seznanjeni, bomo sedaj nadaljevali s pojasnjevanjem njegovih najpomembnejših svetih naukov.

Čejtanja nas najprej uči, da se človekov razum ne zmore približati božanski sferi duha. Naš jukti ali razum je v ta namen povsem neprimeren, doumemo pa jo lahkože z malo ruči ali verskega čustva. V duhovnosti nas lahko razsvetli le razodetje. Razodetja, ki sestopajo z Nebes po čistih in blaženih dušah, so predstavljena v obliki Ved.Večne Vede in njihove razlage, Purane, so edini dokaz v zadevah duha. Zato moramo za višje zadeve, vedskeresnice sprejemati kot edino resnico. Razum, kadar iskreno pomaga razodeti resnici, je lahko sprejet kot pomožni dokaz.

Vede nam podajajo, po Čejtanji, devet glavnih naukov:

1. Hari (Vsemogočni) je eden in edini
2. je večni gospodar neomejenih energij
3. je ocean rase
4. duša je njegova vibhinamša ali ločeni delec
5. nekatere duše so v oblasti prakriti ali njegove zavajajoče energije
6. nekatere duše so osvobojene iz objema prakriti
7. vse duhovne in materialne pojavnosti so bheda-abheda prakaš vsemogočnega Gospoda Harija
8. najvišji cilj duhovnega bivanja dosežemo samo s pomočjo bhakti
9. najvišji cilj duhovnega bivanja je prema ali ljubezen do Krišne

Vsako izmed naštetih točk moramo sedaj pojasniti posebej.

1. Hari, Vsevišnji, je eden in edini. Ustvarjalno načelo Božanstva v arijski (vedski) teologiji pooseblja Brahma, destruktivno načelo pa Šiva. Indra je na čelu nekaterih nižjih upravnih elementov. Torej oni niso sam Vsemogočni, temveč le predstavljajo njegove različne atribute. Svojo moč so dobili od Praizvora, zatorej so podrejena bitja v službi Harija ali Bhagavana (Boga).
Obstajajo tri različne filozofske predstave o Božanstvu: (1) predstava o Brahmanu brez materialnih atributov, ki jo zagovarjajo panteisti, (2) predstava o vesoljni duši ali Paramatmi, ki jo zagovarja šola joge in (3) predstava o osebnem Božanstvu (Bhagavanu), čigar osebnost združuje vse veličastje, moč, slavo, lepoto, modrost in vzvišenost. Predstavi o Brahmanuin Paramatmi sta torej že vključeni v predstavi o Bhagavanu. Bhagavan je duhovno torej Hari ali Najvišje Bitje.
Človeške predstave so bodisi umske ali duhovne. Umske predstave so pomanjkljive, ker izhajajo iz ustvarjene materije.

Duhovne predstave so nedvomno najbližja pot do Najvišjega Bitja.
Duhovne predstave o Bhagavanu so prav tako dveh vrst. Pri prvi, pri osebi Božanstva, prevladuje njeno veličastje, pri drugi pa njena osebna lepota prevladuje nad vsem njenim veličastjem. Prvo predstavo pooseblja veliki Narajan iz Vaikunthe, ki je Gospodar vseh gospodarjev in Bog vseh bogov. Drugo pa predstavlja vselepi Krišna z Radhiko, poosebljenje njegove hladini ali energije duhovne ekstaze. Krišna se pojavi kot človek med ljudmi in je hkrati na splošno priznan kot Bog nad bogovi. S svojo privlačnostjo in ljubeznijo vzbuja duhovno ekstazo v vseh dušah. Njegova oseba in vse kar je osebno povezano z njim je popolnoma duhovno in nima nobene povezave z materialnim svetom. Človekova materialna čutila ga ne morejo zaznati. Neposredno ga lahko vidi in z njim komunicira le človekov duh. Duša, ki je vklenjena v materiji, je zaradi svoje degradacije izgubila pravico videti Krišno in njegovo duhovno lilo (zabavo) v duhovnem svetu, a Krišna se lahko s svojo celotno Vrindavan lilo po svoji vrhovni moči in milosti pojavi pred očmi vseh ljudi. Razumarski ljudje težko doumejo in verjamejo v Krišno in njegovo lilo. Šele ko se njihova duhovna bit razvije, ga lahko vidijo in z vsem srcem ljubijo.

V naši knjižici te tematike seveda ne moremo obdelati v celoti in izčrpno, bralcem pa polagamo na srce naslednje: »Malo po malem se osvobajajte okov materije. Negujte duha, ki je v vas. Zavrzite predsodke prevzete od »racionalnih« mislecev, ki zanikajo obstoj duha. Sami bodite ponižni  in spoštujte tiste, ki težijo za duhovnimi cilji. Če tako ravnate s svojim srcem, mislimi in energijo ter se družite le z duhovnimi ljudmi, boste zelo kmalu uzrli Krišno. Krišna ni izmišljeno bitje in nihče nima pravice misliti, da je zgolj materialni subjekt, ki si ga nespametni ljudje zamišljajo kot vrhovno Bitje.

Krišne ne moremo razumeti z razlikovanjem subjektivnega od objektivnega. O njem tudi ne bi smeli misliti kot o konceptu, ki so ga drugim vsilili preračunljivi ljudje. Krišna je večen in duhovno resničen in se odraža v človeški duši, kadar je ta osvobojena vseh pritiskov goste materije in je objekt ljubezni, izvirajoče iz duše. Če ga sprejmete kot takega, ga boste videli s svojimi duhovnimi očmi.

Besede ne zmorejo opisati tega transcendentalnega Bitja. Krišna pooseblja najvišji, najboljši in najduhovnejši ideal Božanskega. Kdor ga zanika z racionalnimi dokazi, samega sebe vara in prikrajšuje za blagoslov, ki ga Bog hrani za človeka. Vse opise Gospodovih imen, osebnosti, lastnosti in zabav moramo torej sprejeti duhovno ter odvreči materialni del, ki je nujno vsebovan v besedah.«

2. Hari je večni gospodar neomejenih energij. Te energije niso omejene s prostorom in časom, saj so same ustvarile prostor in čas. Gospodove energije so identične z njegovo osebo. V materialni energiji obstaja razlika med osebo in njenimi energijami, med materialnim objektom in njegovimi lastnostmi, imenom, obliko in delovanjem; v duhovni energiji pa je duhovni objekt identičen z njegovim imenom, obliko, lastnostmi in delovanjem. Do te resnice ni mogoče priti s suhoparnim umovanjem, ki upošteva le gosto materijo.

Krišna, ki je sam Vrhovna Volja uporablja svojo vrhovno energijo po svoji mili volji, ki ni podrejena nobenemu zakonu, saj so vsi zakoni nastali po njegovi volji in energiji. Določeno energijo prepoznamo po njenem razodevanju. V tem svetu imamo izkušnjo o samo treh vidikih Njegove energije. Ob opazovanju materialnih pojavov vidimo, da njegova energija lahko ustvarja materijo. Ta vidik njegove energije je v Vedah opisan kot maja-šakti.Ob opazovanju človeka vidimo, da vrhovna energija ustvarja omejene in nepopolne duše. Temu vidiku šastre (sveti spisi) pravijo dživa-šakti.Boga imamo za najvišjega Duha, ki vlada v svojem kraljestvu večnih duhov, zatorej razumemo, da njegova energija lahko razodeva popolne duhovne eksistence. V Vedah je ta vidik njegove energije opisan kot atma-šakti ali čit-šakti.Vsi trije vidiki skupaj sestavljajo eno vrhovno energijo Najvišjega, ki jo Vede imenujejo para-šakti.

Energija ali šakti se dejansko ne razlikuje od osebe tega Bitja, vendar se njegove različne energije ločeno razodevajo v njihovih različnih dejavnostih. To se imenuje ačintja bheda-abheda prakaš ali nedoumljiva hkratna različnost in enakost. Hari, čigar volja je nad vsemi zakoni, uporablja svoje neomejene energije, ki pa na njega samega ne morejo vplivati. Te resnice ne moremo razumsko doumeti, lahko pa jo intuitivno začutimo v svoji duši.

3. Gospod je ocean rase.Rasa je duhovna ekstaza, katere sestavine so sthaji-bhava, vibhava, anubhava, satvika in sančari.Vibhava je dveh vrst, alambana in udipana,podvrsti alambane pa sta višaja in ašraja.Ašraja je oseba, ki čuti sthaji-bhavo, višaja pa oseba, ki je njen predmet. Sthaji-bhava je opisana kot rati ali nagnjenje čistega duhovnega srca.

Kadar ašraja in višaja prideta v stik, sthaji-bhava vstopi v dejavno fazo. V dejavni fazi oseba razodeva posebne simptome, ki se imenujejo anubhave. Teh simptomov je trinajst. Satvika-bhava je naziv za osem drugih bhav, ki se kažejo kot pretakanje solza, drhtenje itd.. Sančari-bhave pa sestavlja triintrideset dodatnih bhav,kot so harša (veselje), višada (obup)in tako naprej.Vse te bhave, združene v duši, tvorijo raso.

Takšno razodevanje rase spominja na izražanje rase pri človeku, ki je še pod vplivom materije. Toda sama rasa je večna in je povezana s Harijem, Vsevišnjim Gospodom. Hari je ocean rase, medtem ko človekova duša lahko izkusi le kapljico tega oceana. Prava narava rase je duhovna, vendar se popačena rasa pri ljudeh pod vplivom maje, izvora vse materije, enači s človekovimi čutnimi užitki. V stiku z materialnimi objekti se duša izgubi na ravni uma, ki prek čutil uživa popačeno raso v petih objektih peterih čutil. To je pot duše navzven z avidjo ali nevednostjo o svojem duhovnem jazu. Ko se obrne navznoter, pridobi svojo duhovno raso in popačena rasa upade sorazmerno z razvitjem duhovne rase.V duhovni rasi duše presežejo materialni čas in prostor ter v Vrindavanu delujejo povsem svobodno, tako druga do druge kot tudi vsaka od njih do Vselepega Gospoda.

Hari ali neomejena in najvišja svobodna volja, doživlja večno ekstazo v svoji duhovni energiji ali čit-šakti.Čit-šakti ima tri vidike: hladini, samvit in sandhini. Hladini Gospodu daje brezmejno zadovoljstvo, samvit (duhovno védenje) ustvarja vse bhave, odnose in naklonjenosti, sandhini pa ustvarja vse eksistence (razen svobodne volje), kot so dhami (prebivališča), osebe in vse drugo, kar je potrebno za dejavnosti duhovne rase.Vsa ta razodevanja izhajajo iz čit-šakti ali duhovne energije.
Majična ali materialna stvaritev, ki vsebuje čas, prostor in predmete iz goste materije, ne more obstajati v čit-džagatu ali duhovnem svetu, ki je istoveten z Vrindavanom. Maja-šakti je popačeni odsev čit-šakti. Zato materialni objekti v svetu maje spominjajo na objekte v čit-džagatu ali duhovnem svetu, vendar se eni od drugih bistveno razlikujejo.

Po vzorcu čit-džagata je narejen majični džagat, vendar si nista enaka. Izogibajmo se teoriji, da si je človek umislil čit-džagat na podlagi izkušnje o majičnem džagatu. Ta predstava je panteistična, pa tudi ateistična. Nepoduhovljeni razum rad ustvarja takšen dvom, toda kdor želi uživati duhovno ljubezen, ga mora odvreči kot zavajajočega. Večna rasa Gospoda Krišne obstaja duhovno v čit-džagatu. Za nas, ki bivamo v spodnjem svetu, je spuščen zastor, zaradi katerega naše oči ne morejo videti vélike duhovne predstave Krišnove lile v Vrindavanu. Ko se po Krišnovi milosti ta zastor dvigne, jo lahko vidimo, vse dokler zastor po Gospodovi volji spet ne pade. Okusite raso sami in takrat bo vaše prepričanje enako kot moje. Bratje! Ne opustite tako pomembne teme, preden o njej premišljeno in nepristransko ne razmislite!

4. Duša je Gospodova vibhinamša ali ločeni delec. Z besedo duša so mišljene vse vrste duš: živalske, človeške in nebeške. Mahaprabhu je verjel v zelo široko in nepristransko teorijo o preseljevanju duš.

Nekateri bralci utegnejo to zamisel zavreči, ker je določene veroizpovedi ne podpirajo. Če določeno teorijo zavržemo, ker je v nasprotju z dogmami neke veroizpovedi, je naše gledanje ozko. Take teme v resnici ne morejo biti stvar razumarskih debat. Če teorijo o preseljevanju duš proučimo brez predsodkov, ne bomo našli nobenega tehtnega razloga, da ne bi verjeli vanjo. Nasprotno, nepristranski um je nagnjen k temu, da jo sprejme. Verovanje, da ima človeška duša v življenju na voljo samo en poskus, je vsekakor ozkosrčno, nepravično in v nasprotju z verovanjem, da je Bog vsedober.

Če teoriji o preseljevanju duš pritrjujejo naši duhovni občutki in če nas Vede, zbirke razodetega znanja, prav tako učijo o nepretrganem obstoju duše skozi različne faze stvarstva, potem nimamo razloga, da še naprej dvomimo vanjo. Človek je lahko še tako izobražen in znanstveno podkovan, a je lahko še vedno zmotljiv. To velja tako za posameznike kot tudi za narode in verske skupnosti.

Čejtanja nas uči, da je duša delec Božanske Duše. Ena izmed Božjih energij ustvarja bitja, ki so v svoji biti duhovna, a jih lahko premagajo čari maje, kadar pozabijo, da so po svoji naravi večni Božji služabniki. Bog je kakor sonce, duše pa so delci sončevega žarka, ki ne morejo obstajati neodvisno, brez zaščite druge, močnejše Božje energije.

Z besedo »delec« ni mišljen del, kakršen se na primer izkleše iz kamna, temveč delec kakor sveča, ki dobi plamen od druge sveče, ali pa zlato, pridobljeno iz alkimističnega kamna modrosti. Duše lahko primerjamo tudi z ločenimi iskricami, ki izhajajo iz plamtečega ognja. Vsaka duša je od svojega Praizvora dobila sorazmeren delež njegovih atributov in tako tudi majhno količino svobodne volje.

Duše so po svoji naravi umeščene med čit-džagatom in majičnim džagatom. Tiste, ki so izbrale služenje svojemu Bogu, je energija hladini vrhovne čit-šakti zaščitila pred padcem in sprejela kot večne služabnike Božanstva v različnih vlogah. Te duše ne poznajo nadlog maje in karma-čakre, oz. ponavljajočega se kroga majičnih dejanj in njihovih rezultatov. Duše, ki so želele uživati, pa je dobila v pest maja na drugi strani. Te duše so v majini karma-čakri, ki se zanje konča šele takrat, ko ponovno sprevidijo svoj izvorni položaj Božjih služabnikov.

SE NADALJUJE

Naslov v izvirniku : Sree Chaitanya Mahaprabhu – His Life and Precepts
Avtor : Šrila Bhaktivinod Thakur
Prevod in izdaja : Društvo GOKUL (Globalna Organizacija Krišnačejtanjeve Univerzalne Ljubezni)
Kontakt : Društvo Gokul, Ponova vas 4c, 1290 Grosuplje
Internet : www.gokul.si, www.sreecgmath.org
Email : madan_gopal_das@yahoo.com, tungavidya_dasi@yahoo.com
Gsm : 041 787471

0 komentarjev.

Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/Sri-Cejtanja-Mahaprabhu-Clovekov-razum