Ta oblika članka je prirejena za tiskanje, za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
http://www.pozitivke.net/article.php/Sreca-Pozitivne-Misli-Veselje-Smeh

Kaj je sreča

torek, 23. avgust 2022 @ 05:02 CEST

Uporabnik: Pozitivke

Piše: Neža Žigon v Vivi www.viva.si

Sreča v desetih korakih. Hrana, ki spodbuja srečo. Deset nasmehov na dan odžene nesrečo stran. Knjige, ki osrečujejo. Srečni v kriznih časih - nasveti za depresivne. Moč pozitivnih misli. Sreča v dvajsetih korakih. Osem razlogov za srečo. Telesni gibi, ki spodbujajo hormone sreče. Tako se glasi samo nekaj naslovov bolj ali manj poučnih besedil, ki so mi prišla v roke med razmišljanjem o receptu za srečo.

Zgodba je seveda veliko bolj kompleksna od nekaj alinej, z osvojitvijo katerih naj bi postali kronično srečni, veseli, nasmejani in kar je še reakcij na vsakodnevne dogodke. Kako pravzaprav opisati srečo in ali jo je res mogoče kar tako ukalupiti?

Kaj je sreča?
Sreča je najbolj nerazumljen fenomen na svetu: vsakdo bi jo rad dosegel, vendar se zdi, da o njej nihče ne ve nič. Prevladuje mnenje, da sreče ni mogoče opredeliti in da je govorjenje o njej čista retorika, polna različnih pomenov, ki se med seboj zamenjujejo. Zato se koncepta sreče drži sloves medlosti: navadno ga povezujejo s kakovostjo življenja ali dobrim počutjem - če si zadovoljen, si srečen, življenje pa je lepo – nikoli pa koncept sreče ne pove, kaj je tako lepega in kako to meriti.

Kljub temu v strokovni literaturi in na spletu najdemo množico teorij. Če bi jih želeli povzeti, bi potrebovali veliko več prostora, kot ga ponuja ta prispevek, na splošno pa lahko povzamemo: srečo opisujejo kot stanje duha ali občutke, ki jih zaznamujejo zadovoljstvo, užitek in veselje. Srečni smo, kadar ugodje prevlada nad nelagodjem. Za psihologe je sreča glavno merilo tega, kako dobro nam gre v življenju; to, kako srečnega se človek počuti, pa je verjetno najpomembnejša informacija, ki jo lahko imamo o človeku. Prav zato se večina raziskav pozitivne psihologije (veja psihologije, ki se ukvarja s srečo in z njenimi (pod)kategorijami, kot so zadovoljstvo, veselje …) osredotoča na to, kaj ljudi osrečuje.

Od česa je odvisna sreča
Približno 50 odstotkov sreče ali nesreče lahko pripišemo genom: vsak posameznik ima vnaprej določeno raven sreče, ki jo podedujemo od enega ali obeh staršev (življenje vidimo bodisi kot na pol prazen bodisi kot na pol poln kozarec). Praviloma se h gensko določenim pogojem za srečo prej ali slej zatečemo po velikih življenjskih spremembah (na primer po tistem ko mine prvo navdušenje nad velikim loterijskim dobitkom).

Približno 40 odstotkov naše sreče je odvisnih od tako imenovanih namenskih dejavnosti. To so dejavnosti, za katere se odločimo, jih počnemo zavestno in o njih razmišljamo vsak dan: ljubezen, spolnost, medsebojni odnosi, telesna dejavnost, druženje, doseganje osebnih in kariernih ciljev … V namenskih dejavnostih uživamo in ob njih pozabimo nase, izgubimo občutek za čas in prenehamo biti zaskrbljeni. Priznani madžarsko-ameriški psiholog Mihaly Csikszentmihalyi z Univerze Claremont Graduate, ki sodi med vodilne svetovne raziskovalce na področju pozitivne psihologije, je v zvezi s tem vpeljal široko sprejeti pojem zanosa (angl. flow). V zanosu smo, kadar smo popolnoma predani dejavnosti, s katero se ukvarjamo. Gre za doživljanje optimalne izkušnje in mentalno stanje, v katerem smo navdušeni nad delom, v katerem uživamo in smo mu predani tako zelo, da nastopi celo občutek delovanja brez napora. Ker se ljudje najbolje počutimo takrat, ko delamo tisto, v čemer smo dobri (ali najboljši), ljudje v zanosu spadajo med najsrečnejše na svetu.

Preostalih 10 odstotkov, ki vplivajo na to, kako srečni smo, je povezanih z življenjskimi okoliščinami, kot so osebna zgodovina, starost, etnični in geografski vidiki našega življenja, varnost službe, prijatelji, vera, zdravje, gmotno stanje, zakonski stan, zunanji videz itn.

Kdo so torej srečni ljudje?

Srečne ljudi je težko popredalčkati. Vsekakor pri sreči ne gre samo za to, da se ves čas smejimo, četudi je ta smeh iskren. Ne gre za odpravljanje slabe volje – pomaga pa, da se obnašamo, kot da smo v resnici srečni. Doseganje sreče je torej tudi nekakšna avtosugestija: po svetu hodimo samozavestno in si ves čas dopovedujemo, da smo dobra družba, da smo koristni in da imamo dobre ideje. Pozitivno razmišljanje krepi pozitivne občutke in spodbuja dobro voljo, četudi nam včasih ni do tega.

Zadnje študije kažejo, da srečo najdemo v vsakodnevnih nagradah. Ljudje so vznemirjeni že če dobijo, na primer, brezplačen vzorček kreme, šampona, parfuma ipd. ali nepričakovano darilo, če so deležni pohvale nadrejenega … Čustva, ki jih pri tem preplavijo, jim dajo občutek zadovoljstva, postanejo odzivnejši in boljši pri reševanju problemov. Srečnejši so tudi ljudje, ki imajo radi svoje delo. Njihovo življenje je izpolnjeno in čas načrtovan - na drugi strani nesrečni ljudje ves čas odlašajo in so neučinkoviti.

Eden od pogojev za srečo je tudi učinkovito upravljanje s časom. Če naj bomo pri tem uspešni, je pomembno, da si zastavimo visoke cilje in jih nato razbijemo na majhne, dnevne cilje. Če je naš cilj napisati knjigo, je to velik zalogaj in se zdi zelo oddaljen, zaradi česar nam hitro zmanjka volje in posledično postanemo nesrečni. Če pa si za cilj zastavimo, da bomo napisali eno ali dve strani na dan, bomo postopno in z malo truda prišli do končnega cilja. Poleg tega bomo vsak dan zadovoljni, saj bomo dosegli zadani dnevni cilj.

Psihologi se veliko ukvarjajo z vprašanjem, katere osebne izkušnje v ljudeh vzbujajo občutek moči in sreče. V nasprotju s splošnim prepričanjem se je izkazalo naslednje: več ko imamo možnosti, bolj smo nesrečni. Postanemo namreč zbegani in se teže odločamo - če nam je na voljo veliko možnosti, ni izgovora za neuspeh, če pa do njega pride, so občutki krivde toliko večji. Ljudje, ki tehtajo med kopico možnosti, se nenehno sprašujejo, ali so se pravilno odločili, pozneje pa svoje odločitve pogosteje obžalujejo. Posledica je vse večja razširjenost klinične depresije v potrošniški družbi. Nasprotno velja: zadovoljnejši so ljudje, ki se odločajo med manj stvarmi (tako je tudi dokazano, da se pri izpitih bolje odrežejo študentje, ki jim ponudijo manj možnih odgovorov).

Zavedati se moramo, da sreča ne izhaja iz tega, kar nam je dano, marveč iz tega, kar ustvarimo. Si predstavljate, da bi si lahko bogastvo, kariero, slavo in kar je še tega, po čemer občasno (ali ves čas) hrepenite, zagotovili zgolj s tleskom prstov? Bi bili srečni? No, sprva bi bili zagotovo evforični, toda učinek sreče bi bil kratkotrajen. Postopno bi se namreč navadili na nove okoliščine in življenje bi se vrnilo na stare tire. Da bi si povrnili vznemirjenje, bi potrebovali vse večje odmerke in vse več tleskanja s prsti. Tudi znanstveni dokazi so enotni: objektivne življenjske okoliščine, ko se nanje navadimo, so le malo povezane s posameznikovo srečo. Za ponazoritev si predstavljajmo dva pola: na enem so ljudje, ki so gibalno ovirani ali paralizirani zaradi poškodb. Ti prejemajo normalne dnevne odmerke sreče. Na drugem polu so "srečneži", ki so zadeli na loteriji, njihova raven sreče pa drastično niha. Pri njih obstaja celo večja možnost za nastanek depresije in malodušja kot pri prvi skupini. Če je sedanjost zgolj sredstvo za doseganje prihodnosti, namreč nikoli zares ne živimo, saj se ves čas zgolj pripravljamo na to, da bomo nekoč srečni. Prav zato nikoli nismo.

Recept za srečo si pišemo sami
Sklenemo torej lahko, da recepta za srečo ni, vsaj ne takšnega, univerzalnega, ki bi deloval na vse enako in ki bi se lahko preverjeno prenašal z ustnim ali pisnim izročilom. Recept za srečo si pišemo sami: deloma v skladu s tem, kar smo prinesli na svet v dednem zapisu, deloma pa skladno s tem, kako pišemo svojo življenjsko zgodbo. Najsrečnejši ljudje se nikdar ne primerjajo z drugimi. Ne pustijo, da bi na njihovo srečo vplivali ceneni "kako" nasveti, pač pa svoje življenje presojajo po lastnih merilih in vrednotah.
Do sreče ne moremo v nekaj korakih, kot nas nekateri želijo prepričati. Sreča je vseživljenjska pot, polna ovinkov, vzponov in padcev. Vse, kar pri tem potrebujemo, je pravilno usmerjanje. V pozitivno smer.

0 komentarjev.

Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/Sreca-Pozitivne-Misli-Veselje-Smeh

Domov