Ta oblika članka je prirejena za tiskanje, za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
http://www.pozitivke.net/article.php/Srcni-Infarkt-Sprozilec.Srce




Nepričakovani sprožilci srčnega infarkta

nedelja, 16. november 2014 @ 05:02 CET

Uporabnik: Pozitivke

Piše: Iz nove številke Karme plus

Kdor čaka, dočaka. Končno je tudi AHA (American Heart Association), ki sicer vedno le promovira zdravila, enkrat v življenju povedala nekaj pametnega. Ko gre za srčne napade in srčno zdravje nasploh, nam  radi pridigajo o dejavnikih tveganja, kot so debelost, visok krvni tlak, povišani holesterol, genetika itd.

To naj bi bili po mnenju strokovnjakov primarni vzroki. Seveda to kaže le, da se tem domnevnim strokovnjakom ne sanja kaj dosti. Debelost in povišani krvni tlak (pa tudi hiperinsulinemija, povišani trigliceridi itd.) so le posledica istih dogajanj v telesu, ki vodijo tudi v srčni napad, ne pa vzroki srčnega napada. Trditi, da ta stanja povzročajo srčni napad zato, ker se pojavljajo sočasno, je podobno, kot če bi trdili, da sivi lasje povzročajo staranje …

Holesterol je sploh poglavje zase. Ni kriv za nič in tudi ničesar ne povzroča. Je zdrava in zaželena sestavina hrane, ki jo telo nujno potrebuje, da lahko izdeluje hormone in se ščiti pred rakom. Medvedje imajo na primer štirikrat višji holesterol od človeka, pa še nikoli nismo slišali, da bi medvedje množično crkavali od srčnih infarktov. Po drugi strani pa ima polovica ljudi od tistih, ki doživijo srčni napad, normalno raven holesterola! Razmerje je torej 50 : 50, kar zelo jasno kaže, da je raven holesterola, kar zadeva srčne napade, irelevantna. Tudi če zanemarimo medvede!

Holesterol je le snov, ki jo telo izdeluje v jetrih, v majhnih količinah pa tudi v naši sleherni celici. Če ga ne bi potrebovalo, ga ne bi izdelovalo! Potrebuje ga med drugim za to, da skuša zakrpati razpoke v endoteliju (tenka notranja obloga žil), ki jih povzročajo sladkor, gluten, soja, procesirana hrana ali pretiran vnos ogljikovih hidratov. Prav ste prebrali. Če vas ne bo nič drugega ugonobilo, vas bo prehranska piramida, ki ljudi posiljuje s 60 % OH na dan, kar je čista norost  poleg tega bomo pisali tudi o vrhunskih športnikih, ki so začeli dosegati še veliko boljše rezultate, ko so se odrekli žitom in raznim škrobnatim OH (pa seveda umetni hrani).

Vnetje v žilah in razpoke prav tako povzroča raznorazna kemija, ki v telo ne sodi, a jo vanj vseeno vnašamo, ker zmotno verjamemo, da so umetni izdelki prehranske industrije dejansko hrana in jih je varno jesti, na primer gensko spremenjena živila, težke kovine itd.
In če na žile ne pazimo, kot bi morali, bo to prej ali slej udarilo na plan.

Genetika, ki jo uradna medicina tako rada krivi, sama po sebi ne pove ničesar – to, da imamo neke gene oziroma da so geni za bolezen izraženi (tj. vklopljeni), ni razlog za strah, saj ekspresijo genov lahko učinkovito spreminjamo s hrano in življenjskim slogom. Pri tem je posledica dedne zasnove le približno 5 %, tisto, kar mi s to zasnovo naredimo, pa predstavlja 95 %. Imamo torej močan vpliv na to, ali se bo bolezen razvila ali ne. Zato si je neumno rezati dojke ali druge dele telesa, ker s tem telesu povzročamo hud stres, prav ta stres pa je lahko tisto, kar bo pojav bolezni – denimo raka – pospešilo.

Za bolezen ni kriva roka, dojka ali zadnjica. Zato rezanje nekega dela telesa bolezni tudi ne bo preprečilo – še najmanj pa raka.
No, sedaj se je AHA končno premaknila korak naprej od svojih neomajno zacementiranih stališč o holesterolu in vsem ostalem – in vstopila v 21. stoletje. Drugače povedano, AHA je priznala, da lahko srčne napade sprožajo marsikateri sodobni dejavniki, med njimi tudi zdravila. Pa še druge reči.

Predstavnica AHA dr. Tracy Stevens, kardiologinja iz Kansas Cityja, ZDA, je kot pet nepričakovanih sprožilcev srčnega napada naštela:

1.    Jeza, strah in depresija: Negativna čustva sprožijo v žilah vnetja, slednja pa lahko privedejo do tega, da plak (tj. nakopičene obloge znotraj žil) poči. Pri tem lahko po krvi potujejo strdki, in če pridejo do srca, povzročijo srčni napad, saj onemogočijo dostop krvi do delov srčne mišice. Raziskovalci z univerze John Hopkins so v reviji New England Journal of Medicine nedavno objavili študijo, ki je potrdila, da pri žrtvah emocionalnega stresa pogosteje pride do srčne odpovedi (1, 2, 3, 4). V stres nas ne spravljajo le negativne situacije, kot so smrt v družini, ločitev, napad na osebo in njeno premoženje in podobno. Stresni so lahko tudi na videz neproblematični dogodki, kot so nastop nove službe, napredovanje v službi, selitev ali nenapovedana rojstnodnevna zabava.

Če ima človek razna srčna obolenja in težave, mu seveda tudi to povzroča stres, fizični in psihični (5).

2.    Brezžične naprave: Znano je že, da njihova uporaba povzroča več vrst raka. In kar je stresno za telo na en način, je stresno še na razne druge načine. Priznani kardiolog dr. Stephen Sinatra, avtor knjige The Great Cholesterol Myth (Veliki mit o holesterolu; o lažeh glede holesterola je pisal tudi znani nutricionist dr. Johnny Bowden (7)), opozarja na raziskave, ki so pokazale, da elektromagnetna valovanja, ki jih povzročajo mobilni telefoni in brezžični stacionarni telefoni, pa tudi brezžični modemi in usmerjevalniki, brezžična računalniška omrežja, brezžični tiskalniki, miške in tipkovnice, brezžične avdioslušalke itd. povečujejo tveganje za srčni infarkt. Revija European Journal of Oncology je objavila dokaze (8, 9, 10), da brezžične naprave in na splošno ves ta elektrosmog okoli nas škodujejo delovanju srca, lahko pa tudi povzročijo nenadno smrt. Srce je bioelektrični organ, zato se je nevarno obdajati z vsemi temi valovanji in se pretvarjati, da je to varno!

3.    Zdravila z nitrati ob jemanju skupaj z Viagro: Kljub svarilom, da je ta kombinacija nevarna za srce (11, 12), predvsem pa za nenadne padce krvnega tlaka (13), ljudje zaradi teh zdravil, ki jih ne bi smeli jemati skupaj, umirajo še naprej. Oboji namreč močno širijo žile in zadeva lahko uide izpod nadzora. AHA je povedala, da bolniki v času 24 ur pred zaužitjem Viagre ali Levitre oziroma 24 ur po njem ne bi smeli jemati nitratov, kot je nitroglicerin. Pri zdravilu Cialis pa ta rok znaša celo 48 ur. Če ta zdravila kombiniramo z jemanjem zdravil za visok krvni tlak, lahko ta tlak v roku 30 minut upade kar za 80 točk.

4.    Azitromicin: Pri antibiotikih z učinkovino azitromicin, kot so Sumamed, Zithromax, Z-max, Z-pak, Azithromycin itd., so odkrili hudo novo tveganje, nenadno smrt (14). Študija na bolnikih, izvedena v letih od 1992 do 2006, je pokazala, da so tisti, ki so se 5 dni zdravili z omenjenimi antibiotiki, imeli kar trikrat večje tveganje za smrt kot posledico srčnega napada (15, 16). Pozneje so opravili še dodatne študije (17), ki so to potrdile, novejša študija pa je pokazala, da so lahko vpleteni tudi drugi antibiotiki, npr. levofloksacin (Levaquin). Še en razlog, da se antibiotikom izogibamo.

5.    SCAD (Spontaneous coronary artery dissection ali slov. spontana disekcija koronarne arterije): Ta sicer redek pojav prizadene pretežno ženske, ki so na splošno manj podvržene srčnim napadom, domnevajo pa, da gre vzroke zanj iskati v hormonih. Včasih se pojavi po nosečnosti. Kot pojasnjuje dr. Stevens, v koronarni arteriji včasih nenadoma nastane razpoka; kri zaide med posamezne sloje žilne stene, to pa sloje še močneje loči med seboj. Posledica je srčni napad. SCAD se lahko pojavi tako med telesno vadbo kot med mirovanjem. Kar zadeva ženski ciklus, se najpogosteje pojavijo, ko se bliža menstruacija.

Ne pozabite, da je za srce lahko usodno tudi pomanjkanje magnezija!

Dodamo pa lahko še en sprožilec, ki ga dr. Stevens ni omenila, je pa ravno tako nevaren. To je tek, ki je zelo nevaren za srce, če ga izvajamo na napačen način. Gre predvsem za maraton, ki je za telo nenaravna ter za telo izjemno škodljiva in izčrpavajoča dejavnost. Zato maratonci nadpovprečno pogosto umirajo za srčnimi napadi, to velja celo za mlade, športne in na videz zdrave ljudi (18, 19). No, pa tudi izkušeni maratonci niso izjema (20, 21). Naše telo je grajeno za visoko intenzivne, eksplozivne, a kratke aktivnosti. Pomislite na to, kako teče gepard ali kakšna druga divja zver. Nobena žival v divjini ne bo počasi in monotono tekla ure in ure (in če tečeš zelo dolgo, jasno ne moreš biti eksploziven – lahko si vztrajen, vendar počasen, to pa je za telo izčrpavajoče in ga na dolgi rok zdravstveno uničuje).
Srce ljubi intenzivnost – to ga ohranja mladega in v dobri kondiciji.

Poleg tega dolgotrajen tek, tudi jogging, če ga redno in dlje časa ponavljamo, slabi pljučno kapaciteto. Od te kapacitete pa bo v starosti odvisno, kako dolgo in kako kakovostno boste živeli.

Zadeva je še toliko bolj ironična, ker naj bi po mnenju večine tek kot kardiovadba krepil srce in njegovo zdravje celo izboljševal. V resnici pa so za srce – in pljuča! – zdravi kratki, a čimbolj intenzivni sprinti, ki s počitki vred trajajo od nekaj do 15 minut. Če tečeš več ur, pa seveda ne moreš biti intenziven.

Kaj se s srcem med dolgotrajnim, neintenzivnim, monotonim in ponavljajočim se tekom dogaja, da ga to poškoduje? Zadeva je zelo preprosta. Če si ogledamo slike, ki primerjajo maratonce s sprinterji, takoj opazimo, da so maratonci bistveno manj mišičasti, še zlasti pa imajo oslabel gornji del telesa. Telo namreč budno spremlja, kaj z njim počnemo, in se osupljivo dobro prilagaja – to namreč živa bitja na tem planetu počnejo že nekaj milijard let in od tega, kako dobra so v prilagajanju, je odvisno njihovo preživetje. Če telo opazi, da redno izvajamo sprinte, takoj dojame, da za tak način gibanja potrebujemo močne mišice, ki nam omogočajo eksplozivnost in v kratkem času velike pospeške. Ta kratek, a intenziven napor se mora intervalno ponavljati (za neprofesionalce je to recimo 20 sekund teka na življenje in smrt ter ena minuta pavze, kar večkrat ponovimo, teči pa moramo tako, da po tem vsaj eno minuto ne pridemo do sape). Za take napore potrebujemo krepke mišice in če se napori ponavljajo, jih bo telo dejansko izgradilo.

Nasprotno pa dolgotrajen tek, ki je za telo nenaraven napor (22, 23), telo nauči, da se je dobro znebiti vse odvečne "prtljage", saj bo to nenormalno mučenje trajalo in trajalo. To, da vi lahko dolgo časa tečete, namreč ne spremeni dejstva, da je to za telo mučenje in da je nenormalno. Tako začne telo mišice razgrajevati, da bi zmanjšalo svojo težo, povrhu pa še svojo velikost (ki povzroča zračni upor). Oboje bo učinkovito zmanjšalo količino energije, ki jo mora telo za enako razdaljo porabiti. No, zmanjševanje mišične mase nikoli ni dobra zamisel, saj ta masa s starostjo že tako ali tako upada. Ker telo ve, da pri teku najbolj potrebuje mišice nog, najprej izsuši in razgradi zgornji del telesa. (Pozneje pa pridejo na vrsto še noge). Mišice dodatno razgradi še kortizol, ki ga telo izloča v obdobju stresa. In dolgotrajen, neintenziven tek je za telo hud stres, sploh pa če se redno ponavlja (24).

Ker je srce mišica, maraton, pa tudi dolgi, ponavljajoči se teki tipa "jogging", srce razgrajujejo.

Gibanje je vsekakor nujno potrebno. Vendar mora biti kratko, intenzivno in redno. Dobro je, da se zadihamo vsaj enkrat na dan, vsak dan – zadošča en kratek sprint ali tek po stopnicah navzgor. Nekajminutno intenzivno dejavnost pa izvajamo enkrat do dvakrat tedensko. Čim krajša bo, bolj bo za vas zdrava. Navodila, da moramo telovaditi petkrat na teden po 40 minut ali celo eno uro, so zgrešena. In ljudje potem obupajo, ker ne vidijo, kako najti toliko časa, pa potem z gibanjem v celoti prenehajo. Ni nujno potrebno "vaditi", moramo pa se gibati, vsak dan, in čim večkrat čez dan. Če ne morete teči, je odlična intenzivna hoja, kjer normalen tempo občasno zamenjate z minuto ali dvema čim večjega pospeška. Celo tekači priznavajo, da imajo najbolj zdravo srce tisti, ki se ne ukvarjajo z vztrajnostnim tekom (25).

Ostanite zdravi. Pazite na svoje srce. In povejte naprej.

2 komentarjev.


Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/Srcni-Infarkt-Sprozilec.Srce







Domov
Powered By GeekLog