SRČNI DOTIK
Meditacije ni treba jemati izključno kot delo na sebi. Ko dandanes govorimo o meditaciji, pravzaprav sploh ne mislimo zgolj na klasično meditacijo kot posebno disciplino na duhovni poti. Pogosto imamo v mislih neke vrste poglobljeno stanje, ki se mu se človek določen čas dnevno prostovoljno posveča.
Mislimo na trenutke tišine in zavestne navzočnosti v srčiki biti, ki nas vedno znova izvzamejo iz polja vsakdanjih nalog in obveznosti in nam ponudijo prostor, v katerem se duša spočije in duh prosto giblje, neoviran od pregrad prostora in časa.
Tudi ko imamo opravka z Meditacijo meseca v Auri, ne mislimo na neko togo disciplino, prej na nek svoboden pristop k tišini in poglobitvi. Navadno se slednja res posveča procesom v človekovi notranjosti, vendar je zanjo bistvena tudi odprtost do zemeljskega in vesoljnega stvarstva kot celote. Lahko se uporablja celo kot poseben, meditativen način dojemanja svojega lastnega bistva, pa tudi drugih svetov ali sobitij.
Meditacija meseca, kot jo predlagam ta mesec, je dejansko bliže dojemanju življenja okrog nas kot pa neki meditativni disciplini. Dojemanje sveta (percepcija) ni nujno zgolj opravilo peterih čutov, s katerimi je opremljeno naše materializirano telo. Ti so sijajno orodje, ko se je treba znajti v obnebju utelešenega sveta ali uživati njegove lepote in razposajenosti. Vendar dandanes vemo, da je svet v nas in okrog nas večplasten in da je materialna raven le ena od njegovih plasti. Da bi lahko dojeli in občutili tudi njegove subtilne, zastrte razsežnosti, je treba razviti drugačna čutila. Meditativni pristop omogoča tak subtilen pristop k resničnosti. V tišini poglobljenosti se človeku razprejo svetovi in razsežnosti znotraj narave ali njega samega, ki so nam sicer nedostopni.
Kadar se znajdemo znotraj bučnega okolja vsakdanjih opravkov, se navadno ne zavedamo bogastva notranjih svetov. Potreben je mir meditativne poglobitve. Tega je seveda mogoče doseči v vsakem trenutku in ga tudi stalno vzdrževati. Ampak pogosto je za to potrebna vaja. Meditacijo meseca lahko razumemo kot vajo, kako v okoliščinah hrupne vsakdanjosti ohranjati ne samo notranji mir, temveč tudi občutljivost do drugih bitij in svetov.
Če se želimo podati po tej poti, ne gre brez dotika srčnih sil. Moč ljubezni odpira vsa vrata. Zavedam se, da je človek sam po sebi in po svojem bistvu bitje ljubezni – čeprav tega pogosto ne zna izraziti drugače kot z nasprotji ljubezni, kot so strah, jemanje svobode drugim ali sovraštvo.
Namen tokratne Meditacije meseca je prav v tem, da se vadimo v dojemanju sveta v nas in okrog nas, pa v komunikaciji z drugimi bitji življenja na osnovi dotika srčnih sil. Da bi bila vaja čim bolj nazorna in uspešna, predlagam, da pri meditaciji uporabljamo tudi svoje roke. Telesni moment je pomemben zato, da kljub meditativnemu stanju poglobljenosti ostanemo v stiku z elementarnim in utelešenim svetom in ne zaidemo v sanjarjenje o ljubezni. Ljubezen je resnična sila in naj se kot taka tudi izrazi.
Nimam pa tokrat v mislih fizičnega dotika, čeprav ga nikakor ne podcenjujem. Mislim na intuitivni (telepatski) dotik, ki človeku omogoča, da se v povezavi s svojimi srčnimi silami dotakne notranjih (subtilnih, dušnih in duhovnih) razsežnosti resničnosti.
Odločite se, s katero roko boste tipali v prostor in s katero boste pri tem vzdrževali stik s svojim srčnim središčem.
Poiščite na svojih prsih vzdolž grodnice točko stika z Vašim srčnim središčem. Navadno se nahaja nekje na njeni sredini. S prstom ali prsti rahlo pritisnite nanjo in ostanite tako povezani z njo med meditacijo. Dotik Vam bo pomagal, da ne izgubite povezave s srčnim središčem, ko se podate v dojemanje subtilnih nivojev življenja.
Z drugo roko se podajte v prostor pred sabo in ga potipajte. Denimo, da se nahajate v naravi in želite pretipati kvaliteto prostora okrog Vas. Predstavljajte si, da od točke srčnega središča (označenega s pritiskom prve roke) do konic vaših prstov tečejo neprekinjene drobne zlate niti. Te zagotavljajo, da je Vaš dotik enak dotiku ljubezni. Vedno znova ozavestite in občutite to povezavo.
Na ta način se lahko dotaknete česarkoli – ob pogoju, da je Vaš dotik izraz srčnih sil (povezan s srčnim središčem) in da pri tem nimate prav nobenih sebičnih namenov. Ravnodušnost (nevtralnost) je pogoj.
Lahko si izberete drevo, stojite na robu njegove krošnje in greste z roko v polje njegove aure. Lahko sežete globoko v njegovo deblo. Vendar ohranjate z drugo roko zavesten in občutljiv stik s svojim srčnim središčem.
Lahko pa se s svojega prostora dotaknete daljnih krajev ali bitij, ki v tem trenutku sicer ne bi bili dosegljivi. Pobožajte živali, ki se jih sicer redko vidi. Nabirajte izkušnje o pogosto zakriti lepoti in življenjskem utripu nevidnega in vidnega
SRČNI DOTIK
