Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Spomin-Mlada-Leta-Sanje-Ovire-Tezave

Naše sanje nedelja, 7. februar 2010 @ 05:02 CET Uporabnik: ayana Pravijo, ko se človek stara, se spominja mladih let vse do svojega zgodnjega otroštva. Smiselno bi bilo, da spomin ne zbledi, ker bi nam takrat marsikatera težava bila prikrajšanja. Pa nič za to. Prav pozaba in na novo odstrt spomin nam prinese marsikatero veselo urico. Enako se dogaja z našimi sanjami. Sanjamo celo življenje navkljub temu, da svoje sanje ne odživimo. Sanje so zato, da nam pomagajo razrešiti marsikatero težavno pot, jo ozavestiti, ali nas enostavno opozorijo na nastavljene ovire. Veliko teorij je postavljenih, tehnik podanih, kako naj sanjamo in kako naj si zapomnimo svoje sanje. Jaz jih jemljem bolj kot igro in kot svet kjer mi je večina reči dovoljenih. V njih sem preizkusila svoje prve ure letenja, preskokov s hriba na hrib, plavanja v globokih oceanih z znanimi in manj znanimi prijatelji. Sanje so resnični svet, kjer nadaljujemo svoje življenje vzporedno s tem ki ga živimo. Vem, da to kar bom podala skozi pisanje, bo marsikoga izzvalo, da poskusi tudi sam zavedno sanjanje. Ko sem sedela ob jutranjem ognju ter poslušala starše pri razlagi sanj, sem velikokrat prestopila mejo in prevzela vlogo v njihovih sanjah. Kako sem to počela je skrivnost vseh majhnih otrok, ki bivajo v svetu domišljije. V tem imaginarnem svetu sanj sem podoživljala vloge katere so se dogajale v sanjah mojih staršev. Bilo je zelo zabavno, ob teh jutarnjih urah, še posebej ker je dišalo po domači kavi narejeni iz mešanice žit in prave kave. Čutila sem globok mir in pravljično prisotnost vseh bitij. Posebej me je prevzela razlaga preveč zakompliciranih sanjskih scen, ker sama nisem znala priti ven iz tega sveta. Pri prehodu iz enega v drugi svet se je meja zabrisala in življenje se je nadaljevalo strjeno v eno celoto. Starša sta bila junaka ki velikokrat rešujeta nemogoče situacije. Njihove sanje so bile tako resne in pomembne da sem bila ponosna nanj. Veliko sem se naučila, še posebej o ljudskih izročilih ki se prenašajo iz roda v rod. Ker smo kot ljudstvo povezani z naravo in njenimi zakoni, je pomembno poznati vse zakonitosti, ki sledijo, za dobre in manj dobre sanje. Pri pripravi za dobro sanjanje, kar pomeni da usmerjaš in nadzoruješ dogajanja v sanjah je pomembna tvoja odločitev v budnem stanju. Obstajajo mnoga izročila, kaj in kako je potrebno narediti, da se ti v sanjah razkrijejo določene skrivnosti. Spomin me vodi v obdobje koncem petdesetih let. Nekaj sem že vedela o sanjanju in usmerjanju dogodkov v sanjah, pa kljub temu so starejši govorili, da se otroške sanje ne upoštevajo ker niso resnične. To zaradi tega, ker otrok obdrži spomin na duhovne svetove in ima v sanjah velikokrat srečanja s temi dimenzijami. Najbolj se upoštevajo sporočila iz sanj starejših ljudi, ker so kot osebe že izoblikovani in imajo določeno sanjsko izkustvo. To smo otroci poslušali vsakokrat, ko smo želeli povedati svoje sanjsko sporočilo, in se uveljaviti med sanjače. Preizkušnje so bile precejšnje in odgovornost še večja. To odgovornost sanjanja sem dojela prav sedaj med šolskimi počitnicami . Globoko vzdihovanje ob jutarnji kavici je bil znak da se pripravlja nekaj zelo pomembnega. Vprašanje je če mi bo dovoljeno biti zraven. Opazujem in čutim globoko napetost. Prvi požirek kave je pristal na zemlji kot zahvala in blagoslov. Temu je sledil obredno pokajen tobak in zahvala materi zemlji za milost da smo tu. Po nekaj minutah, v popolni tišini, sledi zadnji globok vzdih in očetove besede: » Kenedija in Lumumbu bodo ubili po tistem ko jaz umrem. Prihajajo časi ko bo na nebu dvojno sonce, dve zemlji in krvavo nebo«. Nastopi popolni molk. »Takrat nas ne bo, samo naši vnuki«. To je bilo vse. Po enem letu sem v sanjah dobila sporočilo o očetovem odhodu. Malo po tistem je oče zapustil fizično telo in nadaljeval svojo pot med duhovnimi svetovi. Napovedane sanje so se uresničile ter na svoj način pustile pečat na vse nas, ki smo poznali potek dogodkov iz sanj. Najtežje je živeti s tem ko veš, da se stvari dogajajo, in si star devet let. Ker so mi življenje predstavili kot naravni tok brez skrivanja in laži mi je marsikatera stvar bila v oporo. Sanjala sem veliko tega kar sem potrebovala. Kljub temu, da sem vedela kaj in kako narediti, mi to ni bilo dovolj. Vedno je potrebno da sam z lastnim prizadevanjem prideš do osebnih dosežkov. Ni zadosti samo sanjati, potrebno je dozoreti za sanjanje, sprejeti vzporedne svetove in vedeti, da si v sanjah vedno ti tisti, ki sprejemaš takšne ali drugačne odločitve. Takrat, ko si siguren, da nadzoruješ svoje sanje se zavedaj, da si komaj na začetku. Sanjski svet zahteva nenehno učenje, rast in razvoj. Takrat ko sanjaš, deluješ in delaš v vzporednem svetu. Marsikaj se dogaja onkraj meja. Vedno se zavedajmo tega, da nosijo dogajanja veliko odgovornost. Zavedajmo se, da v sanjskem svetu sprejemamo odločitve, ki nam velikokrat pomagajo izpolniti zdavnaj postavljene naloge in izrečene zaobljube. Upam, da je tudi vaše življenje, z vsemi željami ki vas spremljajo, stkano iz snovi sanj. Komentarji (6) www.pozitivke.net