Ginekologom se v preteklosti ni bilo treba ukvarjati s starostno mejo, ki bi
bila varna za prve spolne odnose, ob trenutnih nespodbudnih rezultatih in zaradi
vse večje razširjenosti spolno prenosljivih okužb pa o njej vse bolj razmišljajo.
"Če so se pred leti srednješolci najprej zaljubili, nato šli na zmenek,
se kasneje začeli poljubljati, božati, temu je sledila predigra in kasneje spolni
odnos, se današnji najstniki, bolj iz radovednosti kot pa iz ljubezni, poljubljajo,
še preden gredo na zmenek, na tem pa se tudi že božajo," pravi ginekologinja
doc. dr. Bojana Pinter, avtorica raziskave Spolno vedenje slovenskih srednješolcev
v letu 2004.
Slovenski najstniki so po zgodnjem začetku spolne dejavnosti dohiteli in prehiteli
večino liberalnih držav, celo Nizozemsko, ki je do zdaj veljala za eno izmed
najbolj svobodnih držav na področju spolnosti. Leta 1996, ko je bila narejena
podobna raziskava, je imela polovica najstnikov spolne odnose do 18 leta in
pol, danes se je meja spustila na 17 let. Zaskrbljujoče je predvsem dejstvo,
da je pri petnajstih letih, torej v prvem letniku srednje šole, spolno aktivna
skoraj četrtina mladih.
PRVI SPOLNI ODNOS ČIM KASNEJE
Pinterjeva je ena izmed redkih, ki o njej govori na glas: "Menim, da spolni
odnosi ne sodijo v osnovno šolo, kar se danes pogosto dogaja, saj se takrat
mladi kljub vsem informacijam o sebi še ne zmorejo odgovorno odločati. Zato
jih moramo z jasnimi sporočili zaščititi. Najstniki so za spolno aktivnost glede
na njihov biološki in psihološki razvoj v povprečju dovolj zreli šele pri 17
letih ali celo kasneje, zato mladim priporočamo, da se za spolne odnose odločajo
čim kasneje. To so strokovno utemeljena sporočila, saj temeljijo na raziskavah,
ki kažejo, da zgodnje spuščanje v spolnost škodi telesnemu in duševnemu zdravju."
SPOLNO PRENOSLJIVE OKUŽBE
Najstniki, katerih telo šele dozoreva, so bolj izpostavljeni spolno prenosljivim
okužbam, kot so HPV, hepatitis, klamidija, genitalni herpes in gonoreja. Telesna
odpornost pri njih še ni dovolj razvita, zato so posledice okužb dolgotrajnejše
in potegnejo za seboj še druge težave. Lahko pride do okvar notranjih organov,
rodil ali neplodnosti. Starejši najstnik bo okužbo veliko laže prenesel, saj
so tkiva zaradi delovanja hormonov proti koncu pubertete bolj odporna in bolj
zrela. Mladost je tudi obdobje iskanja lastne identitete in ustvarjanja varnega
lastnega okolja. Raziskave kažejo, da imajo tisti, ki prej začnejo s spolnostjo,
slabšo samopodobo ter so kasneje v življenju pogosteje žrtve psihičnega in fizičnega
nasilja. V Veliki Britaniji so dekleta, ki so imela spolne odnose pri sedemnajstih
letih, vprašali, ali je bila odločitev o spolnih odnosih prava. Večina jih je
izjavila, da bi začele s spolnimi odnosi vsaj dve leti kasneje.
ABC-IZBIRA
Slovenija nima izdelane strategije varovanja reproduktivnega zdravja, a bi jo
po besedah Pinterjeve nujno potrebovala. Kako bo torej stroka pristopila k mladim?
Pinterjeva: "Trenutno mladim in tudi starejšim lahko ponudimo tako imenovano
ABC-izbiro, ki so jo pred dvajsetimi leti uspešno uvedli v Ugandi in kasneje
v ZDA. A pomeni abstinenco ali vzdržnost, B bodi zvest in C kondom. Z vzdržnostjo
jih spodbujamo, naj spolne odnose odložijo vsaj za nekaj časa, lahko za teden
dni, mesec dni ali leto dni ali več. Vzdržnost je lahko tudi to, da danes rečemo
ne tveganemu spolnemu odnosu brez zaščite ali z neznano osebo. Če to ni mogoče,
naj bodo zvesti enemu partnerju ali naj vsaj zmanjšajo število partnerjev, in
če še to ni mogoče, naj uporabijo zaščito."
Strokovnjaki so pripravili tudi izobraževalno gradivo o odgovorni spolnosti
O vama, ki so ga dijaki prvih letnikov v minulih letih že prejeli. Avtorjem
za letošnjo izdajo še ni uspelo dobiti založnika, zato se lahko zgodi, da bo
letošnja generacija dijakov ostala brez osnovnih informacij o varni spolnosti.
Avtorji si želijo, da bi projekt podprla država in tako prispevala k varovanju
reproduktivnega zdravja Slovencev.
