|
||||||
|
|||||||
Joga in tantra
Razliko med jogo in tantro zelo dobro popisuje veliki duhovni mojster Osho Rajneesh v drobni knjižici Tantra duhovnost in seks. Oba duhovna sistema uporabljata podobne metode in tehnike in oba dosežeta enak cilj, a sta si v osnovi povsem različna, celo nasprotna. Joga je pot bojevanja, zatiranja z zavestjo, tantra pa pot prepuščanja z zavestjo. Joga je negacija, tantra afirmacija. Joga razmišlja v mejah dualnosti, tantra pa pravi, da je dvojnost le navidezna, zato tudi ni smiselno, da bi jo podpirali in se bojevali z njo.
Boj v sebi je boj egov; vsaka zmaga ego krepi. Joga z močno in naporno disciplino gradi popoln ego, ki ga naposled razbije. Tantra pa ga razbije že na začetku in ima veliko lažje delo. Zato veliko jogojev preide v vrste tantrikov.
Tantra se ne ukvarja z ideali, pač pa jo zanima globoko, popolno sprejetje življenja. Zanima jo to, kar si. Pravi, da bodi živ, čim bolj živ, kajti življenje je Bog! Ni razloga za nasprotovanja naravi; si njen neločljivi del, zato ni potrebna nikakršna borba. Prepusti se življenju in plavaj z njegovim tokom, a ga modro uporabi. Sprejmi se takšnega kot si. Vjogi pa obstaja nasprotje: to, kar si in to, kar bi rad postal. V jogi se moraš bojevati, da bi se dvignil nad, ubiti moraš svojo naravo, svoje instinkte in želje, da bi se presegel in postal nekaj drugega. Tantra pravi, da le s sprejetjem postaneš eno, ne skozi boj.
Vdaja za tantro ni popuščanje, poraz, kajti prisotno je zavedanje, da resničnih nasprotij ni, le ego ustvarja tak videz. S tem zavedanjem energijo jeze, upora, nasprotovanja … preobraziš. Sprejetje, razumevanje in transformacija opravičujejo predajo.
V tantri za preporod ni potrebna smrt pač pa transcendenca – sebe. Pravi: uporabi vsako energijo, ki jo imaš in spoznaj, kaj to je. V nasprotju z jogo se tantra se s spolno energijo ne bojuje, pač pa jo dojema kot prijateljsko in jo preobrazi. Ne upira se želji temveč se ji prepusti in se giblje skozi njo, zavestno; je v njej a vendar je izven.
Klic joge je lažje slišati kot klic tantre, kajti upiranje, bojevanje s stvarmi, ki jih ne sprejemamo, želja po boljšem – vse te stvari, ki krepijo ego, radi sprejemamo. Tantra pa pravi, da sprejmi, karkoli si, in s tem v marsikom sproži upor: kako naj sprejmem sebe – nepopolnega? Kako naj se predam želji, ne da bi me preplavila? Strah nas je, ker stvari vidimo necelovito. A ko spolnost sprejmeš tako kot svoje roke in oči, ko postane nekaj popolnoma naravnega, je vsak strah odveč. Človek je zašel na napačno pot le zaradi napačnihstališč o spolnosti. A nikakršno stališče ni potrebno; vsako stališče je sodba, ki je nekaj nenaravnega. Kaj bi se zgodilo, če bi nam nekdo vcepil prepričanje, da so oči grešne, zlobne? Tisti hip, ko bi to verjeli, bi se pojavil problem. Karkoli bi namreč videli, bi nam vzbujalo občutek krivde.
Na Kitajskem je obstajal duhovni sistem, podoben tantri, ki se je razvijal nekoliko drugače. Poznamo ga kot Tao. Na prvi pogled vključuje več elementov joge in je bolj voljna tehnika kot tantra. V nasprotju s tantro pravi, da je za osvoboditev od seksa koristnopartnerje menjati. Zato je bil tao nezaželen. Tantra se zaveda, da menjavanje partnerjev povzroča energijske poškodbe in karmično breme. Po prekinitvi z enim spolnim partnerjem priporočajo do spolnega stika z drugim vsaj enoletni premor.
Številni so navdušeni nad jogo, toda Osho pokaže, da je pot tantre v marsikaterem pogledu privlačnejša. Tudi tao ima nekatere lastnosti in tehnike, ki tantrikom pridejo zelo prav. Vsak sistem ima določene prednosti in slabosti. Ko spoznaš več sistemov, lahko uporabiš dobre plati vseh in ustvariš primerno kombinacijo!
Tao ima svoje prednosti, ko gre za spreminjanje telesnih danosti, ki so zaradi nezdravega načina življenja postale moteče. Telo je postalo šibko, zato ga je primerno na učinkovit način okrepiti. Taoistični mojstri so se učili ob naravnih elementih vesolja, opazovali, kako živijo rastline in živali, kako se njihove subtilne energije spreminjajo z letnimi časi; opazovali so ravnotežje sil v naravi in harmonijo odkrili tudi v sebi. Razvili so sistem, ki se pri naravi zgleduje, jo posnema in ustvarja harmonijo z njo, pri tem pa izkorišča danosti, ki so le v zunanjost usmerjenemu človeku skrite.
Ezoterične vaje taoistov se niso izgubile v spreminjajočih se doktrinah religije. Njihovo skrivnost so skrbno varovali in jo ustno prenašali več tisočletij. Taoistični akupunkturisti in zeliščarji so či energijo uporabljali za zdravljenje telesnih funkcij in bolezni, pa tudi za taoistično umetnost tai či čuan, obliko igrivega plesa, samoobrambe, metafizične meditacije in obredne invokacije primarnih energij.
Tako kot tantra taoistična spolna praksa izliv semena izrecno prepoveduje in ponuja različne tehnike, s katerimi moški pred izlivom spolno energijo po vzpostavljenih subtilnih kanalih dviguje. To ima močan zdravilen in pomlajevalni učinek, obenem pa ohranja spolno moč; nasprotno pa je zadrževanje izliva brez dvigovanja energij lahko škodljivo, saj se spolni pritisk ne more sprostiti niti navzven, niti navznoter. Moški se s preprostimi vajami lahko nauči obvladovati procese v telesu, ločevati spolno energijo iz semena, jo usmerjati in izmenjavati z ljubljeno. Vzajemno dosegata učinke medsebojnega poživljanja in plemenitenja.
Taoisti poudarjajo pomen uravnoteženja petih primarnih elementov – vode, ognja, kovine, zemlje in lesa, kakor simbolično imenujejo naravne dejavnike v naravi. Za uravnoteženje spolnega razmerja je treba vedeti, da ženska predstavlja element vodo in ima moč uravnavanja moškega, ki predstavlja ogenj. Moški ima v telesu hkrati ogenj (jang) in vodo (jin) in lahko popolno notranje ravnotežje doseže s harmoniziranjem svojega ognja (razmišljujočega uma) s svojo vodo (spermo ali »spolno vodo«). Skrivnost takšnega uravnoteženja je v premikanju energije po subtilnih kanalih in v izmenjavi z ljubljeno. Za popolno doživljanje učinkov je treba vzdrževati telesno in duševno čistost.
Velja poudariti še enega izmed pomembnih načel tantrikov: bistvenega pomena je sproščenost, zato v spolni odnos ne kaže vstopativ trenutku največje spolne napetosti, temveč šele takrat, ko se ta nekoliko poleže. Le tako se namreč lahko izognemo nuji, da žgočo napetost izpraznimo, se razbremenimo. Sicer je spolni akt podoben kihanju: ko te nos zasrbi, moraš kihniti. V njem nisi srečen, zapustiti pa ga tudi ne moreš.
Tudi pri tantri obstaja več različic, ki se med seboj v podrobnostih razlikujejo. Nekatere temeljne principe zavijejo v obsežen verski ritual in opremijo s precej mističnega balasta. Gnostiki, ki imajo tantro za bistveno orodje svojega napredka, poudarjajo pomembno podrobnost: spolno energijo je treba v prvi vrsti uporabiti za duhovno čiščenje – demontažo ega in razvoj subtilnih teles. Ego je največja ovira pri prepoznavi lastne Biti, pri doseganju samorealizacije. Gnostična tantra zaradi svoje celovitosti in usklajenosti s kozmičnim zakonom človeku, željnemu duhovnega napredka, ponuja najcelovitejši pristop.
V minulih tisočletjih smo se bojevali z dualnostjo. A noben boj nasprotij ne reši. Rešitev je v preseganju nasprotij. Priti moramo do spoznanja, da se da vsako lastnost pretvoriti v njeno nasprotje, a le tako, da jo najprej sprejmemo. Vsako skrajnost lahko sprejmemo ob zavedanju, da je pač del enosti, del njenega različnega izraza. Polarnosti so bistvo stvarstva, brez njih bi se svet sesul. Zato je pot prihodnosti pot sprejemanja, pot tantre. Vsaka pot, ki ne vključuje ljubezni, sprejemanja, je napačna. Ljubezen povezuje, združuje, usklajuje in ustvarja Enost. Brez ljubezni ni osvoboditve, svobode in božanskosti.
KONEC
Zoran Železnikar
www.prisluhni.si
Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/Spolnost-Joga-Tantra-Afirmacija-Negacija
|
|
| Domov |
|
Powered By GeekLog |
